Tiskane izdaje
Predsednik zveze Bojan Rotovnik je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je veliko število planincev na manjšem območju velika obremenitev za občutljivo gorsko okolje, zato Planinska zveza Slovenije že od 90. let prejšnjega stoletja izvaja program kakovostne množičnosti, s katerim si prizadevajo obisk slovenskih gora enakomerneje porazporediti po celotnem slovenskem visokogorju in sredogorju, hkrati pa obisk gorskega sveta razširiti tudi izven glavne planinske sezone.
»To nam uspeva predvsem preko organiziranih aktivnosti planinskih društev ter z različnimi promocijskimi programi,« je dejal Rotovnik.
Po njegovih besedah je med ljubitelji gora zelo priljubljena in dobro obiskana skupina Grintovcev v Kamniško-Savinjskih Alpah ter tudi Pohorje, kjer so poleg planinstva močno prisotne tudi drug prostočasne dejavnosti.
Planinstvo, tako Rotovnik, je zelo priljubljeno med Slovenci in zato ima skoraj vsak kraj »svoj Triglav« oziroma priljubljen vrh, ki ga domačini množično obiskujejo. Med takšnimi vrhovi so zagotovo Šmarna gora, Nanos, Snežnik, Gorjanci, Kum, Boč, Uršlja gora in drugi.
Planinska zveza v letošnjem letu združuje 280 planinskih društev in 55.159 članov posameznikov vseh kategorij. Glede na število prebivalcev Slovenije to pomeni skoraj 2,7 odstotka vsega prebivalstva. Od omenjenega števila članov je skoraj 17.000 mladih planincev, piše STA.
Rotovnik je glede upada števila članov zveze pojasnil, da so imeli v začetku 90. let prejšnjega stoletja preko 100.000 članov, nato pa je število članov predvsem zaradi spremenjenih družbenih razmer ter drugačnih navad obiskovalcev gora do leta 2005 upadlo na 52.509 članov. Po tem letu pa se je začelo članstvo znova povečevati in tako se je v zadnjih letih število članov ustalilo med 55.000 in 59.000 z manjšimi nihanji glede na posamezno leto, dodaja STA.
