Poletno cvetje z žuželkami in kačami

Mozirski gaj z rastavo cvetja na temo žuželk bo odprt do sredine oktobra, decembra pa se bo vanj vrnila božična bajka.

Objavljeno
17. avgust 2017 14.59
Mozirski gaj
Brane Piano
Brane Piano

Simon Ogrizek, Dejan Rojko, Marjan Planinšek in drugi slovenski vrtnarji in cvetličarji, ki so bili pred leti najboljši na tekmovanjih mladih floristov, so tudi letos na poletni razstavi cvetja v Mozirskem gaju delali z mladimi, ki se cvetličarstva še učijo. Mladim to pride zelo prav, saj eno je šola, povejo, drugo pa je znanje, ki ga od njih pričakujejo izkušeni cvetličarji, ki že imajo svoja podjetja.

V Mozirskem gaju so pred začetkom tokratne poletne razstave cvetja za bodoče cvetličarje in vrtnarje s slovenskih šol pod okriljem obrtno-podjetniške zbornice ter cvetličarskih in vrtnarskih šol spet pripravili tekmovanji za tiste izmed bodočih floristov, ki jim niti med počitnicami ni žal časa za to, da se še česa naučijo.

Tako so z nagradami najboljšim bodočim floristom, med katerimi so največ nagrad za svoje stvaritve pobrali dijaki celjske Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, odprli letošnjo poletno razstavo cvetja v gaju, ki je sicer odprt vse dni od zgodnje pomladi do poznega poletja. Tokratna Velika poletna razstava cvetja v Mozirskem gaju, ki so jo sredi tedna že zaprli, je bila posvečena čudovitemu svetu žuželk. A v gaju so še na ogled stvaritve slovenskih vrtnarjev in tudi dijakov o tej temi, saj bodo nekatere zdržale še nekaj časa kljub poletni vročini in jih s koncem razstave niso umaknili.

Sicer pa gaj v teh tednih ponuja še vse kaj drugega. »Mladi vedno radi tekmujejo, zato smo zanje pripravili dve tekmovanji, predizborno za evropsko tekmovanje Euroskills in Pokal Mozirskega gaja,« pravi Darko Bele, ki že 25 let vodi Mozirski gaj.

Za poletno razstavo Čudoviti svet žuželk so iz cvetja in zelenjave izdelali pikapolonice, čebele, pajke in tudi zapredke, ki visijo z dreves, likovno razstavo o temi žuželk, v nedeljo pa je bila v parku tudi tradicionalna modna revija v sodelovanju z društvom ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo, ki je tudi tokrat manekenke za sprehod po modni pisti opremilo z živimi kačami kot modnimi dodatki. »V Arboretumu so dodali dinozavre, mi pa za plastiko nimamo prostora in niti v to okolje, kjer se tujci bolj kakor za cvetje in gredice zanimajo za našo etnološko dediščino, to ne bi spadalo. Zato smo se odločili za kače in spet začeli privabljati predvsem mlade družine; ugotavljamo, da otroci v nasprotju z nami, odraslimi, nimajo predsodkov do plazilcev,« pripoveduje Bele.


Poletna razstava cvetja v Mozirskem gaju, tokrat na temo žuželk. Foto: Brane Piano/Delo

Čas za mlado generacijo

Darko Bele vodi Mozirski gaj že 25 let; od takrat, ko so po veliki poplavi leta 1990, v kateri je narasla Savinja gaj povem uničila. Mozirski gaj, ki bo prihodnje leto praznoval že 40-letnico, je do takrat upravljalo Društvo vrtnarjev Slovenije, po poplavi je dve leti spadal kar pod krajevno skupnost, potem pa so ustanovili Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. Bele, ki je bil direktor v enem izmed kasneje propadlih podjetij nazarskega Glina, je bil pri 35 letih izvoljen za predsednika in vse od takrat društvo tudi vodi.

»Tukaj trije s prijazno pomočjo slovenskih cvetličarjev in vrtnarjev vodimo in urejamo gaj, ob tem imamo tudi svoje samostojne dejavnosti, da kaj zaslužimo, a zdaj se bom lahko počasi upokojil in še več pomagal v parku, vodenje pa bo treba predati mlajšim. Tako je tudi prav, saj smo pripravljeni delati, a marsičesa več ne razumemo. Tako se nam je obisk začel spet povečevati, ko so nas mladi prepričali, da se moramo oglaševati na družabnih omrežjih,« se izpod slamnika nasmiha Bele.

Vse pa je odvisno od muhastega vremena. Lani je za prvi maj padel sneg, bilo je deževno in megleno, obiskovalcev pa malo. Izgubili so okoli polovico prihodkov, ki jih imajo okoli sto do sto dvajset tisoč evrov na leto. Bele: »Vse to zberemo z vstopnino, občina Mozirje nam ne more pomagati, prav nasprotno, zanjo moramo urejati še staro trško jedro. Naši največji donatorji so slovenski vrtnarji, ki imajo v gaju svoje gredice, pa nekatera družbeno odgovorna podjetja.«

Mozirski gaj vsako obišče od 30.000 do 40.000 ljudi, pred prelomom tisočletja pa so jih kakšno leto našteli tudi po 90.000. Starejši obiskovalci in družine z otroki pravijo, da je Mozirski gaj z vsem, kar je v njem na ogled, primeren za poldrugo uro zložne hoje. Kot rečeno, obiskovalce iz tujine, ki jih je vsako poletje več, najbolj zanima etnološka dediščina s kaščo, kmečko hišo, kovačijo, čebelnjakom, vodnim mlinom in žago, kozolcem in podobno.


Razglasitev najboljših mladih cvetličarjev. Foto: Brane Piano/Delo

Ko so bili lani po prvomajskem debaklu povsem obupani, so se domislili, da park, ki je bil vsa leta doslej pol leta na leto in pozimi zaprt, oživili tudi decembra. Kupili so pol milijona lučk in med drevjem, grmovjem, mostički, potmi ter objekti ustvarili božično zgodbo. »Decembra smo bili nagrajeni z več kot 20.000 obiskovalci in letos bomo to nadaljevali še bolj ambiciozno, saj bomo park osvetlili z milijon lučkami, prihodnje leto pa z dvema milijonoma. Za park se ni bati, morda si bomo lahko končno privoščili, da v njem tudi koga stalno zaposlimo. Pa tudi letos nam že poleti dobro kaže, saj smo imeli že doslej več kot 30.000 obiskovalcev. Potem prihaja jeseni še razstava buč in decembra naša božična bajka,« se začne Beletu kar samo smejati.

Čeprav napoveduje svojo upokojitev, obenem pa upa, da bo potem za Mozirski gaj imel še več časa, Beletu načrtov ne zmanjka. Poleti, nadaljuje, bodo začeli pripravljati več prireditev predvsem za otroke pa koncerte za odrasle.

Ko se pogovarjava, se učiteljem in mentorjem na podeljevanju nagrad za najboljše stvaritve mladih cvetličarjev in vrtnarjev pridružita predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Meh jim čestita za ustvarjene kreacije in poudari pomembnost praktičnih znanj za mlade, ki lahko v svojem poklicu, tudi florističnem, šolanje nadaljujejo vse do doktorata. Suhoveršnik se mladim zahvali, da so sredi poletja in brezskrbnih počitnic prišli v Mozirje in v največji vročini več dni olepševali že tako lep Mozirski gaj.