Tiskane izdaje
Spremljanje begunske krize v Sloveniji zaključujemo. Znova vabljeni k branju jutri zjutraj.
22:07: Na mejnih prehodih Obrežje in Rigonce na vstop v državo še vedno čaka okoli 750 ljudi, pravijo na Policijski upravi Novo mesto. Razmere na prehodih, kjer čakajo begunci, so relativno mirne.
STA poroča, da so na Obrežju ljudje postavili šotore, v katerih nameravajo prenočiti. Po besedah predstavnikov humanitarnih organizacij trenutno predvsem primanjkuje šotorov, tudi zato, ker je za nocoj napovedan dež. Dejansko število čakajočih beguncev naj bi bilo nekoliko višje od uradnih številk policije.
Proti mejnemu prehodu sicer še prihajajo manjše skupine beguncev, medtem ko dodatnih avtobusov iz Tovarnika naj ne bi pričakovali.
Kot kaže, nocoj čez mejo več ne bodo spuščali novih beguncev in jih nameščali po centrih v Sloveniji, a uradne potrditve te informacije ni.Na terenu so še vedno prostovoljci iz več držav, prav tako na območju, kjer se na Obrežju zadržujejo begunci, delujejo vsaj trije zdravniki prostovoljci. Danes so denimo oskrbeli deklico z zlomljeno roko in moškega, ki ga je zadela srčna kap. Oba so odpeljali v brežiško bolnišnico.
21:14: Naš novinar Boštjan Videmšek poroča, da prebežnike iz Slovenije prevažajo čez mejo z Avstrijo. Tistim, ki so tja prispeli z vlakom iz Celja, so dejali, da naj, če je njihov cilj Nemčija, iz vlaka izstopijo v Gradcu, kjer pa jih bo čakal vlak za Nemčijo.
Na avstrijski strani je pripravljenih več kot 1000 ležišč za prebežnike. Avstrijska vojska ljudi, ki so prečkali Slovenijo, pobira in vozi v nastanitvene centre. Po njegovih besedah pa menda prebežniki ob vstopu v Avstrijo v roke dobijo papir v Nemščini, s katerimi s podpisom jamčijo, da Avstriji ne bodo v zaprosili za azil.
20:09: Policisti so danes prebežnike, ki so prišli v Slovenijo, z avtobusi prepeljali na več lokacij po Sloveniji. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, so s tem zmanjšali tudi pritisk na Policijsko postajo Brežice, kjer bi tujce glede na mesto vstopa v državo sicer morali obravnavati. Po zadnjih podatkih jih je v vseh centrih skupaj okoli 1650.
Največ beguncev je namreč v Slovenijo prišlo s Hrvaške, in sicer na Obrežju ter čez mejni prehod Rigonce. A so prišleke policisti razporedili po vsej državi »v želji, da bi registracijski postopki z migranti potekali čim hitreje in da bi jim čim prej zagotovili nastanitev in prijazne pogoje za bivanje«. V sprejemnih centrih bodo policisti z njimi izvedli registracijski postopek, piše STA.
18:52: Na mejnem prehodu Šentilj ni več beguncev. Vse, okoli 130 jih je bilo, so spustili v Avstrijo, v Špilje. Pet do deset naj bi jih kasneje s kombijem prepeljali nazaj v Slovenijo, ker se v Avstriji očitno niso želeli registrirati. Srečo so ti pozneje verjetno poskusili na drugem mejnem prehodu. A na manjšem mejnem prehodu Juriju ne bodo uspeli, saj tam vse dosledno zavračajo.
18:51: Vlak s prebežniki z okoli šestimi vagoni, ki naj bi se ustavil v Mariboru, je pot nadaljeval v Avstrijo. Slovenski policisti prišlekom niso pustili izstopiti. Nekaj deset aktivistov je ljudem na vlaku skozi vrata potisnilo kartonaste pakete s hrano. Po nepotrjenih informacijah je vlak, ki je menda pripeljal iz Celja, pot nadaljeval čez mejo v Špilje. Tam je prostora za okoli 300 ljudi.
18:41: V Mariboru pričakujejo vlak in dva avtobusa s prebežniki.
18:31: Madžarske oblasti so razjarjene zaradi potez sosednje Hrvaške in jo obtožujejo, da beguncem pomaga pri nelegalnem prečkanju meje. Kot je dejal predstavnik za stike z javnostmi madžarske vlade, Zoltan Kovacs, naj bi namreč vlak s približno tisoč migranti in 40 hrvaškimi policisti brez dovoljenja prečkal hrvaško-madžarsko mejo.
»Hrvaška deluje povsem v nasprotju z evropskimi zakoni,« je še dejal in povedal, da nameravajo v Zagreb poslati protestno pismo. Vlak so ustavili na Madžarskem, približno šest kilometrov od meje, hrvaške policiste razorožili, jih poslali nazaj na Hrvaško, strojevodjo pa priprli. Madžarska namerava sicer prispelim beguncem vseeno poiskati zatočišče in jih oskrbeti s hrano, vodo in medicinsko pomočjo.
Na Hrvaškem pa na proteste sosede odgovarjajo, da se Madžarska nima kaj pritoževati. Premier Zoran Milanović je dejal, da se o vrnitvi beguncev z Madžarsko niso nič pogovarjali, pač pa »smo jo prisilili, da jih sprejme. Tako, da smo begunce pač poslali tja«. »Hrvaška se ne bo spremenila v evropski center za begunce,« je še posvaril Milanović. »Za države na severu je verjetno zelo udobno, če tisoče beguncev ostane pri nas, a to je nemogoče. Ne le zato, ker nimamo dovolj namestitev, pač pa tudi zaradi tega, ker si ti ljudje temu upirajo. Edina in tudi najbolj civilizirana pot je, da jim omogočimo gladek prehod.« Po podatkih hrvaške policije je sicer od srede do danes na Hrvaško vstopilo že 14.000 beguncev, po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva pa 21.000, a jih je danes državo zapustilo okoli 3000. Največ migrantov še vedno prihaja pri Tovarniku na meji s Srbijo, od koder jih prevažajo proti Madžarski. V Budimpešti so danes povedali, da je Hrvaška proti Madžarski v petek poslala približno 8000 migrantov, tam pa jih prevažajo proti Avstriji.
Sprejem beguncev na Madžarskem. Foto Elvis Barukčić/AFP
18:29: Rdeči križ Slovenije je v soboto na osmih območnih združenjih v Ljubljani zbiral pomoč za begunce in bil nad odzivom ljudi prijetno presenečen. Kot je povedala predsednica območnega združenja Ljubljana Nevenka Lekše, so v pičlih štirih urah le v humanitarnem centru na Viču zbrali kar tono hrane, poleg higienskih pripomočkov in ostalih predmetov, ki so bili na seznamu te človekoljubne organizacije. Popoldne so tam razvrščali še pomoč, ki so jo zbrali v drugih ljubljanskih centrih. Več preberite TUKAJ.
18:16: Vlak iz Beograda je po poročanju naše novinarke Pije Kapitanovič na železniški postaji v Zagrebu pričakalo več policistov, tudi v civilu, a na njem ni bilo niti enega prebežnika. Na glavni železniški postaji v hrvaškem glavnem mestu so razmere še vedno mirne, nekaj skupin prebežnikov je opaziti le na trgu Kralja Tomislava.
18:04: Prvi begunci jutri na Koroškem – v Partizanskem domu na Kopah se pripravljajo na sprejem begunskih družin iz azilnega doma v Postojni. Na ministrstvu za notranje zadeve so želeli, da bi občina Slovenj Gradec še danes sprejela okoli sto beguncev, a po besedah slovenjgraškega župana Andreja Časa sprejem ne bo možen prej kot jutri proti večeru, ker morajo dom najprej oskrbeti s kurilnim oljem in plinom v kuhinji.
Namestitveni center na Kopah bo vodil nekdanji policist in občinski svetnik Boris Raj. Župan Andrej Čas poziva Korošce, naj ponudijo namestitev ali drugo pomoč, če zmorejo.
18:02: Avstrijski Rdeči križ begunce oskrbuje s hrano. Policisti in vojaki z novinarji ne komunicirajo, avstrijski novinarski kolegi pa sporočajo, da begunci ne bodo prespali v Bad Radkesburgu, kjer se nahajajo v ograjenem prostoru na prostem, ampak jih bodo z avtobusi prepeljali v Gradec, kjer ima Avstrija enega od nastanitvenih centrov.
17:55: Nekdanja osnovna šola v Polju je ena od lokacij, ki so poleg samskega doma in Integracijske hiše v centru Ljubljane ter Azilnega doma na Viču, določene kot nastanitvene lokacije za begunce. »Po nekaterih informacijah naj bi prišli sem že v četrtek, a kot smo ugotovili v teh dveh dneh, se informacije spreminjajo na uro ali dve, tako da smo pravzaprav že dva dni nenehno v pripravljenosti,« je povedal eden od članov ekipe Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na MOL, ki je skupaj s prostovoljci Rdečega križa ter iz skavtskih in taborniških vrst pripravljal sicer prej zapuščene prostore.
»Najprej smo morali umakniti vse šolsko pohištvo, potem smo postavili in preoblekli postelje. Za sto, največ 150 ljudi, je prostora tukaj, sanitarije so, voda tudi, ogrevanje ...« Po njihovih informacijah naj bi begunci prišli ob enih, nato ob dveh, nazadnje ob treh, na koncu pa: »Danes jih ne bo. Vsaj pred nočjo ne.« Kako bo tekla potekala zdravstvena in oskrba s hrano, še ne vedo, »najverjetneje v navezi s Slovensko vojsko in Rdečim križem.«
17:52: Naš novinar Dejan Karba poroča, da je v Gornji Radgoni most že odprt. Avstrijska vojska je trenutno zaradi prečkanja meje beguncev iz sejmišča v Gornji Radgoni za avtomobile zaprla mejni prehod med Avstrijo in Slovenijo.
Približno 350 beguncev, med njimi ogromno otrok, pešači proti nastanitvenemu centru v Bad Radkesburgu. Med prebežniki je opaziti veliko otrok.
17:50: Predsednik vlade Miro Cerar je v izjavi za medije ob obisku zbirnega centra za begunce v Brežicah dejal, da Hrvaška ni opravila svoje naloge glede beguncev. Ob tem pa poudarja, da Slovenija val beguncev iz Hrvaške obvladuje in da zadeve potekajo urejeno, nadzorovano in obvladljivo. S hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem je Cerar v kontaktih.
17:50: Predsednik republike Borut Pahor se je danes popoldne v daljšem telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom pogovarjal o aktualnih vprašanjih begunske krize. Strinjala sta se, da njena razsežnost potrebuje takojšen skupen evropski in mednarodni odziv, so sporočili iz urada predsednika republike.
17:48: Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je glede na nov val beguncev prek Balkana danes napovedala ostre ukrepe. Ljudi, ki samo potujejo skozi Hrvaško in Slovenijo ter za azil zaprosijo šele v Avstriji, bo Avstrija poslala nazaj, je ministrica rekla danes na Dunaju ter pojasnila, da gre vendarle za varni državi.
17:27: Mojca Pajnik, raziskovalka migracij z Mirovnega inštituta in aktivistka, o razmerah na Obrežju: »Razmere so kaotične. Begunce je nujno potrebno informirati. Poleg tega, da so izčrpani, negotovi, ker ne vedo, kaj se bo z njimi zgodilo. Avtobusi jih odpeljejo brez pojasnil. Policisti naj se vedejo spoštljivo in človeško. Naj odvržejo robocop opremo in se pokažejo kot ljudje. Informacije, ki prihajajo iz centra za tujce v Postojni, so skrajno zaskrbljujoče in nedopustne. Begunci so zaprti, brez informacij, odvzeli so jim mobilne telefone in nimajo dostopa do interneta. Nujno je vzpostaviti človeški režim v vseh centrih in na zbirnih mestih. Rdeči križ se odziva prepočasi in pogosto neprimerno - revidira naj svoje delovanje, da bo ravnal spoštljivo in odgovorno. Treba je organizirati dodatne prevoze, begunce oskrbeti in jim omogočiti varno nadaljevanje poti.«
17:25: Naš novinar Dejan Karba poroča, da so prebežniki, ki so bili nastanjeni na sejmišču v Gornji Radgoni, že krenili proti avstrijski meji. Nekaj jih bodo nastanili v sprejemnem centru v Bad Radkersburg, kjer je prostora za okoli 100 ljudi, druge pa bodo odpeljali v Gradec.
(Sejmišče v Gornji Radgoni. Foto: Dejan Karba/Delo)
17:19: Naša novinarka Pija Kapitanovič poroča, da vlak Beograd-Zagreb-Ljubljana-Beljak ne vozi. Na železniški postaji v Zagrebu informacij o nadomestnih prevozih za Slovenijo nimajo. Po neuradnih informacijah pa obstaja nadomestni avtobus krškega prevoznika.
Pred glavno železniško postajo v Zagrebu po njenih besedah za zdaj ni večjega navala beguncev, le posamezne skupine. Pogovarjala se je s šestimi Afganistanci – večina je stara okoli 30 let, le eden okoli 50 – ki so obtičali na Hrvaškem. Vedo, da pot v Nemčijo, kamor si želijo, vodi čez Slovenijo, a nimajo več denarja, v sprejemne centre na Hrvaškem nočejo. Kako bodo nadaljevali pot, ki je od Afganistana vodila čez Turčijo in Srbijo, ne vedo.
17:09: Skupino okoli 50 ljudi so avstrijske oblasti spustile čez mejni prehod Šentilj, v Avstriji pa so jih nastanili v šotorišču blizu meje. Počasi na prehod prihajajo tudi drugi, piše STA.
16:52: Po naših informacijah bodo prebežnikom, ki so nastanjeni na sejmišče v Gornji Radgoni, ob 17. uri dovolili, da peš prečkajo avstrijsko-slovensko mejo Gornja Radgona. Po naših, sicer nepotrjenih informacijah, naj bi prebežnike iz Gornje Radgone prevzele avstrijske oblasti in jih iz Bad Radkersburg prepeljali v nastanitveni center v Gradcu.
Prav tako po nepotrjenih informacijah, naj bi še danes, skupino okoli 350 ljudi, ki so bili nastanjeni na sejmišču, zamenjala nova skupina beguncev in migrantov.
16:08: Na starem mejnem prehodu Šentilj je trenutno več kot 70 beguncev. Po večini prihajajo iz Afganistana, Sirije in Iraka. Iz Črnega lesa pri Lenartu so se peš odpravili proti avstrijski meji. Doseči želijo Nemčijo, Dansko in Nizozemsko. Omar iz Afganistana je na poti od 10. septembra. Za pot po vodi do Turčije je porabil 7 tisoč dolarjev, za nadaljevanje poti po kopnem še 2 tisoč evrov. 40-letnemu inženirju, ki mu je v Grčiji umrla žena, - na pot iz krvave dežele, v kateri se ne da dostojno živeti, pravi Omar, sta odšla skupaj - potuje k svojemu bratrancu v Nemčijo.
Ali bo Omar, ki se trenutno nahaja med množico migrantov pred avstrijskim Spielfeldom, a praktično že na avstrijskih tleh - to nam je potrdil tudi obmejni avstrijski policist, ki med pregledovanjem mejo prestopajočih avtomobilov pogreša slovenske kolege - lahko vstopil v notranjost države, se še ne ve. Avstrijska policija namreč čaka na odločitev njihovega notranjega ministra. So pa Avstrijci v Spielfeldu že uredili in ogradili šotorski zbirni center, ki sprejme do 350 ljudi.
(Omar (levo) in Molks iz Iraka, ki sta trenutno že nastanjena v avstrijskem zbirnem centru, kažeta fotografije iz krvave domovine. Foto: Dejan Karba/Delo)
15:43: Na mejnem prehodu Gruškovje za zdaj ni težav. Proti vsem pričakovanjem je mednarodni mejni prehod Gruškovje doslej ostal izven glavnega begunskega toka skozi Slovenijo. Čeprav je iz Zagreba preko Krapine in Gruškovja do Šentilja in tako želene avstrijske meje najkrajša možna pot, je begunci niso izbrali za glavno smer. Najbrž jih je bolj zahodno in skozi osrednjo Slovenijo »zapeljala« železnica, ki je skozi Gruškovje ni. Tista do Krapine in še bližje do Đurmanca skoraj že na slovensko-hrvaški meji pa zavije proti Rogatcu (Lupinjak), to pa so zaprli prej, preden so jo begunci sploh odkrili.
Prav zaradi drugačne glavne poti skozi Slovenijo tudi na ostalih mejnih prehodih okoli Gruškovja doslej ni bilo kakšnih posebnih zapletov. Tako so posamične skupine, ki so prihajale do slovenske meje s taksiji ali dobile kakšen drugi prevoz, v dveh dneh posamično prišle na prehode Središče ob
Dravi, pa skušale prečkati mejo na Kogu, priti preko nekdanjega meddržavnega mejnega prehoda Meje v občini Cirkulane, dve pa sta poskušali priti v Slovenijo blizu Gruškovja. A takšne posamezne skupine so policijske patrulje hitro odkrile in jih brez večjih težav in formalnosti vrnile nazaj na Hrvaško. Tako so v petek policisti iz Gorišnice prijeli deset ilegalnih prebežnikov - ormoški policisti tri Sirce v Središču, šest v Podlehniku, v soboto pa tri na Gomili pri Kogu, v Gruškovju štiri Afganistance in dva prebežnika v Ormožu.
15:00: Šentilj - begunci iz Lenarta in Maribora na poti proti Avstriji. Tako rekoč vsi begunci in migranti, ki so bili nastanjeni v nekdanjem hotelu Črni les pri Lenartu ali v Mariboru, so danes zjutraj te lokaciji zapustili. Večina se je peš namenila proti meji z Avstrijo, nekateri pa so poskušali kupiti avtobusne ali železniške karte, vendar jim zaradi pomankljivih identifikacijskih dokumentov to ni uspelo.
Na okoli dvajset kilometrov dolgo pot do mejnega prehoda Šentilj so se nekateri podali po regionalnih cestah, spet drugi kar po avtocesti, pa četudi so jih policisti preusmerjali, nemalo pa naj bi se jih poskušalo v Avstrijo prebiti tudi preko tako imenovane zelene meje. Mejni pas izven uradnih prehodov tako že varujejo avstrijski vojaki, avstrijski obmejni policisti pa imajo za zdaj navodila, da se begunce zadrži na meji.
Na poti do Šentilja je mogoče videti skupine in posameznike, prvi pa so do avstrijske obmejne kontrole prispeli v zgodnjih popoldanskih urah. Večina jih je prišla peš, le redki so se pripeljali s taksijem. Posedli so se po zelenicah in čakajo na odločitev Avstrijcev, kot je povedal avstrijski policist, pa so v stalni telefonski zvezi z Gradcem in Dunajem in čakajo nadaljnja navodila. Za zdaj do izgredov ali nasilnih poskusov prečkanja meje še ni prišlo, vendar se lahko do večera, ko v Šentilju pričakujejo vsaj nekaj sto beguncev, razmere hitro spremenijo. Tik za mejo v Špilju so sicer pripravljene kapacitete za okoli tristo ljudi, predstavniki avstrijske civilne zaščite, Rdečega križa in gasilcev so postavili šotore in sanitarije ter poskrbeli za zdravstveno oskrbo, hrano in pijačo.
Med begunci je tudi nekaj družin z manjšimi otroki, sicer pa prevladujejo moški in fantje, nekateri še zelo mladi. Skupina štirih fantov, starih od petnajst do dvajset let, ki se ni želela predstaviti ali fotografirati, si - tako kot večina - želi v Nemčijo. Trdijo, da so iz Sirije, vendar nimajo nobenih dokumentov. Na vprašanje zakaj ne, le skomignejo z rameni in se nasmehnejo. Le eden izmed njih zna nekoliko angleško in poudari, da je zanj edina sprejemljiva destinacija Nemčija, kjer so pripravljeni poprijeti za vsako delo. Njihove družine so ostale v begunskih taboriščih v Turčiji, takoj ko si bodo uredili življenje v novi državi, pa seveda načrtujejo, da se bo družina znova združila. Enako velja za nekoliko osamljenega fanta, ki pravi, da je iz Afganistana, v Nemčijo pa se je namenil, ker se je spoprijateljil z nekaterimi nemškimi vojaki iz misije Nata, ki so bili nastanjeni nedaleč od njegovega doma v bližini Kandaharja.
Begunci in migranti, ki so pred dnevi vstopili na Hrvaško, danes nadaljujejo svojo pot na sever, tudi čez Slovenijo. Po zadnjih podatkih je v Slovenijo doslej prispelo več kot 1500 prebežnikov – tretjina iz nemirne Sirije in še tretjina iz Afganistana, 150 pa je Iračanov.
13:22 Policist v Celju: »Resno mislite, da bodo ti begunci zvečer še tu?« V stavbi stare ekonomske šole v središču Celja so ponoči nastanili 267 beguncev. Med njimi je okoli tretjina otrok, tudi ena nosečnica.
Ureditev prostorov je bila velik zalogaj, saj je ministrstvo šele včeraj opoldne sporočilo, da bodo šolo potrebovali že čez nekaj ur. Opoldne je bilo v objektu še polno uničenega starega pohištva. Vse so morali odstraniti, pripeljali so 250 ležišč. Prve težave so se že pokazale, je povedal vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Silvester Šrimpf: »To je bila šola. Tu ni umivalnic, tušev, premalo je stranišč, kanalizacija se je že zamašila. Zdaj nam bodo pripeljali kemična stranišča, imamo že obljubljene poljske, premične umivalnice, da bodo zagotovljeni vsaj minimalni pogoji za bivanje.«
Pomaga tudi Zdravstveni dom Celje, ki je že opravil triažo, to bodo odslej delali dvakrat dnevno, na voljo bo tudi reševalno vozilo. Za zdaj so begunci v dobrem zdravstvenem stanju, razen manjših prehladov ni nič hujšega. Kot je povedal strokovni vodja ZD Celje Milan Rajtmajer, ki je bil pri beguncih, težav za zdaj ni, vendar bodo morali poskrbeti za higienske ukrepe.
Hrano beguncem v Celju zagotavljajo s slovensko vojsko, delijo jo prostovoljci. Policija vseh še ni popisala, tako da so tudi še brez odločb. Kako dolgo bodo tu ostali, pa Šrimpf odgovarja: »Sami pravijo, da ne mislijo tu ostati, da bodo šli naprej. Veliko si polnijo telefone, našli so sorodnika, ki jim je kupil sim kartice in omogočil komunikacijo.«
Po podatkih Mestne občine Celje v občini ni več na razpolago večjih kapacitet. In vendar je slišati, da naj bi zvečer v Celje prišlo še 400 novih beguncev. Šrimpf uradnega podatka o tem nima, prav tako za zdaj o tem še nič ne vedo na policiji. Kam bi jih v tem primeru sploh nastanili, ostaja vprašanje, na katerega je odgovoril policist, ki varuje območje ob ekonomski šoli: »Vi resno mislite, da bodo ti begunci, ki so zdaj tu, še vedno tu zvečer?« Policistov pri šoli je manj kot deset.
13:00: V Gornji Radgoni 198 tujcev
Okrog 1. ure zjutraj je bilo v nastanitveni center na Sejmišče v Gornji Radgoni sprejetih 198 tujcev, ki so na nedovoljen način prestopili državno mejo na območju Novega mesta. V centru poteka nastanitev tujcev in najava hrvaškim varnostnim organom za vrnitev na podlagi sporazuma o vračanju oseb med državama. Večinoma gre za družine z otroki, domnevno državljane Sirije, Afganistana, Pakistana, Iraka, Bangladeša, Nigerije in Egipta. Nihče od tujcev pa ni zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, predvidoma je v pripravi še več tujcev za prevoz v Gornjo Radgono, sporočajo iz PU Murska Sobota.
(Begunska družina v bližini mejnega prehoda Rigonce. Foto Jože Suhadolnik)
Drugega posebnega dogajanja ponoči ni bilo, posebnosti ni bilo ponoči tudi na zeleni meji, ki jo predvsem s pomočjo termovizije policija po lastni oceni dobro obvladuje. Promet na dolenjski avtocesti je bil, zaradi ljudi, ki so hodili po cesti in ob njej, pri priključku Obrežje proti tamkajšnjemu mejnemu prehodu kratek čas oviran, avtocestni promet pa policisti sproti prilagajo varnostnim razmeram. Na mejnem prehodu Obrežje je na vstopu v Slovenijo promet zaprt za tovorna vozila. Po podatkih policije ostaja mednarodni železniški promet na mejnem prehodu Dobova danes do predvidoma 18. ure zaprt.
11:00: Obrežje - zjutraj na Obrežju kriki, jok in kaos med čakanjem na avtobuse
Ob 11. uri je na Obrežje prišlo pet avtobustov za prevoz beguncev v namestitvene center v notranjost države. Begunci so začeli pritiskati na policijsko ograjo, da bi si zagotovili mesto na avtobusu; nastala je zmeda, v kaosu in prerivanju, pa je bilo mogoče slišati otroški jok in hlipanje. Ljudje so si najmlajše podajali iz roke v roko, vse do naročja policistov na drugi strani meje. Preko ograje so prenesli tudi žensko, staro okoli 40 let, ki je padla v nazavest. K sebi je prišla šele po posredovanju reševalca. Sicer je na meji več kot 500 ljudi, prihajajo pa še novi begunci, pravijo policisti.
Kot so našemu poročevalcu zaupali viri iz policije, je bil na avtobusu, ki je ponoči pripeljal begunce iz Novega mesta v Gornjo Radgono, tudi dojenček, star dva ali tri mesece, ki so ga zaradi hude dehidriranosti prepeljali najprej v tamkajšnji zdravstveni dom, nato pa v bolnišnico v Rakičanu. Dojenček je menda še vedno v slabem zdravstvenem stanju. Novico so medtem na policiji tudi uradno potrdili.
Begunce, ki so v Gornji Radgoni bodo peljali nazaj na Hrvaško. Po informacijah naših kolegov iz Jutranjega lista, naj bi Madžarska dovolila vstop beguncev s Hrvaške na Madžarsko, od tam naprej v Avstrijo.
V Lendavi postavljajo štore pred Integralovo halo, vojska je tja danes pripeljala tudi vojaško sanitetno postajo, v Dolgi vasi pa je šotorsko naselje že postavljeno.
Slovenska policija sicer na mostu na Sotli med obema mejnima točkama tudi danes vzdržuje kordon, saj želijo begunci že od petka prečkati mejo v Slovenijo.
(Pomoč za begunce, ki so se peš odpravili proti Šentilju. Foto: Dejan Karba)
10:35: Brežice - hrane za begunce je zjutraj primanjkovalo
V soboto zjutraj so pošle zaloge hrane in vode, ki jih je imela humanitarna organizacija Arda Posavje za oskrbo 500 beguncev v brežiškem sprejmenem centru skladiščene v prostorih bližnjega mladinskega centra.
»V petek smo iz Ljubljane pripeljali dva kombija s 300 litri vode in 40 škatlami prehranskih artiklov,« je za Delo dejal Jernej Agrež. Po malce slabšem današnjem jutranjem odzivu z donacijami je Adra Slovenija Posavcem odobrila finančno pomoč za nakup hrane, skladišče pa se ponovno polni z donacijami: »Zjutraj smo hrano prepeljali na območje mejnega prehoda Obrežje. V skladišču je takrat nastala praznina. Sedaj so napovedane pošiljke iz Novega mesta, Celja in Maribora. Sprva smo danes nameravali sprejemati donacije do 13. ure, a bomo zaradi velikega števila beguncev hrano in pijačo v mladinskem centru sprejemali ves čas.«
Medtem ko je Agrež v petek dejal, da zbirajo predvsem prepečenec, piškote, energijske tablice, čokoladice in ribje konzerve, se pravi hrano primerno za na pot, je po vzpostavitvi kuhinje na meji primerna tudi hrana za kuhanje: »Konkretno je to krompir, kus-kus, bučke, čebula. Zeleno zaželeno je sadje, jabolka.«
Kuhinjo je sicer na Obrežju vzpostavila avstrijska organizacija AVT prostovoljcev. Po poročanju RTV Slovenija so razdelili 400 litrov juhe, 900 kilogramov banan. Kuhinjo na hrvaški strani meje ob mejnem prehodu Rigonce so sicer že včeraj vzpostavili hrvaški humanitarci.
Tudi Karitas in Rdeči križ zato pozivata k zbiranju hrane, vode in higenskih pripomočkov.
***
Najbolj obremenjena mejna točka so še vedno Brežice, kjer še vedno ostaja 600 ljudi. Na mejnih prehodih Obrežje in Rigonce so začeli migrante nadzirano spuščati čez mejo, in sicer jim vozijo v nastanitvene centre v notranjosti države. 250 beguncev pa se je iz nastanitvenih centrov v Mariboru in Lenartu odpravilo na mejo proti Šentilju. Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je na novinarski konferenci zagotovil, da v celoti obvladujejo položaj.
Ljudi, ki prestopijo mejo, razporejajo v namestitvene centre in jih tudi zdravstveno oskrbijo, saj je imelo kar nekaj oseb zdravstvene težave. Ker jih vračati na Hravaško ne morejo, jim tudi ne morejo omejevati gibanja ali jih zadrževati, če izpolnjujejo pogoje za zadrževanje na tem področju. Večinoma želijo pot nadaljevati v Nemčijo, je še dodal Šefic, in povedal, da je danes en begunec zaprosil za azil na področju PU Murska Sobota.
V zvezi z včerajšnjim incidentom, v katerem so policisti uporabili solzilec, je pojasnil, da je prišlo zaradi pristika na policiste in da je bil solzilec uporabljen zgolj proti eni osebi, protestniku, da sicer policisti zadeve obvladujejo, čeprav so razmere težke. Glede informacij, da naj bi bili policisti na terenu pod izrednim pritiskom in da delajo pod slabimi pogoji, pa je Šefic dejal, da so pogoji seveda težki, da je naporno držati kordone, se gibati ponoči, pomagati ljudem iz reke: »Kar se tiče zapletov s hrano, smo informacije preverili in ugotovili, da ne držijo, napaka se je zgodila le v eni manjši enoti posebne policijske enote, kjer je zaradi napake v komunikaciji nekaj policistov žal res ostalo dalj časa brez hrane.«
O podatkih, da naj bi srbsko-hrvaško mejo jutri prečkalo 80.000 migrantov, še preverjajo, prav tako ostaja do nadaljnjega zaprta železniška povezava Zagreb proti Ljubljani. Šefic poziva tudi protestenike, naj omogočajo policistom opravljati svojo dolžnost.
Državna sekretarka Sandra Tušar iz ministrsta za zdravje je povedala, da so zdravstene enote opravile več intervencij; gre za prehladna obleneja, prebavne težave, ljudje pa so predvsem izčrpani in dehidrirani, eno nosečnico so odpeljali v bolnišnico, a je njeno stanje stabilno. Sprostili so tudi blagovne rezerve za zdravila in sanitetni material in aktivirali prikolico za množične nesreče, ki jo bodo prepeljali, kamor bi bila potrebna, javilo pa se je tudi 60 zdravnikov in okoli 80 mediciniskih sester prostovoljcev.
Protestno pismo predsedniku vlade: Odprite meje!
S Časopisa za kritiko znanosti so danes poslali protestno pismo predsedniku vlade, da kot opazovalci dogodkov na meji s Hrvaško preprosto ne prenesejo več načina »reševanja« humanitarnih razmer »Vaše hladne tehnokratske in 'legalistične' izjave ne dehumanizirajo samo moških, žensk in otrok na begu iz vojnih žarišč in posledično ne povzročajo zgolj represije nad njimi, temveč ker jih izrekate kot predsednik vlade dehumanizirajo vse prebivalce in prebivalke te države. Tega mandata nimate!« so zapisali in dodali, da odločno nasprotujejo reševanju tako zapletenih težav s policijo, solzivcem in grožnjo izrednih razmer zgolj zato, ker vlada meni, da mora spoštovati zakonodajo: »Sprašujemo vas, ali je treba zakonodajo resnično brezpogojno upoštevati in izvrševati v vsaki, tudi tako izredni situaciji, kakršni smo priča na meji s Hrvaško? Prepričani smo, da je odločitev za to, ali bo država – in ne pozabite, s tem tudi njeni prebivalci in prebivalke – varuh ljudi in njihovega dostojanstva, postavljena nad odločitev o tem, da bo varuh schengenske meje, ki jo bo strumno branila pred golorokimi moškimi, ženskami in otroki. Prva odločitev je nujno politična, druga je mnogo lažja, birokratska in zgolj vazalska. Za prvo potrebujete čut za človeka, za drugo vam je taisti čut v napoto,« so navedli v protestnem pismu. Vlado pozivajo naj nemudoma odpre meje in omogoči prost ter varen prehod ljudi v stiski čez Slovenijo.
Pod pismo so se podpisali, poleg urednice Nine Kozinc, še Sandi Abram, Jernej Amon Prodnik, Barbara Beznec, Uršula Berlot, Marta Gregorčič, Tatjana Greif, Nikolai Jeffs, Andrej Kurnik, Katarina Majerhold, Polona Mozetič, Andrej Pavlišič, Danijela Tamše, Primož Turk, Mitja Velikonja, Boris Vezjak in Simona Zavratnik.
Cerar bo obiskal zbirni center v Brežicah ter novomeške policiste
Premier Miro Cerar se želi o dogajanju, povezanem s prebežniki, očitno seznaniti od blizu. Tako se bo danes popoldne mudil v zbirnem centru za begunce v Brežicah, nato pa bo obisk nadaljeval še na Policijski upravi Novo mesto, so sporočili iz njegovega kabineta.
Na Hrvaško iz Srbije še vedno množično vstopajo novi begunci
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je sicer danes dejal, da je večina beguncev, ki so v zadnjih dneh vstopili na Hrvaško (od srede do danes dopoldne so oblasti zabeležile prihod 20.737 beguncev), zapustila Hrvaško. V namestitvenih centrih v različnih delih države je po njegovih besedah še okoli tisoč beguncev, največ na območju Tovarnika, nedaleč od meje s Srbijo, kamor menda še vedno prihajajo mimo uradnih mejnih prehodov. Naši hrvaški novinarki kolegi pa trdijo, da to ni mogoče, saj iz Srbijo na Hrvaško še vedno množično vstopajo novi begunci.
Hrvaški premier Zoran Milanović pa je danes v Belem Manastiru potrdil, da se je o reševanju begunske krize večkrat pogovarjal s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem, ne pa tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom. Poudaril je, da se z Budimpešto niso dogovorili, ampak da so jo prisilili, da odpre državno mejo, ko so pripeljali migrante s Hrvaške.
Milanović je dejal, da ne razume obnašanja Madžarske, ker nihče od beguncev noče ostati v tej državi. Ocenil je, da je meje mogoče zapreti le z »brutalno silo«, kar da pomeni tudi »poboje«. Dodal je še, da zapiranje meje ni v skladu s hrvaškimi zakoni in ustavo ter izpostavil, da Hrvaška ne bo »evropski begunski center«, pa čeprav bi »nekaterim severno od Hrvaške to ustrezalo«. Hrvaška da ima omejene kapacitete za sprejem beguncev, v katerih noče zadrževati ljudi, ker bi se ti verjetno uprli. Zato je, tako Milanović, edini način za ravnanje z njimi, da jih civilizirano spustijo naprej.
Madžarska gradi ograje
Od petka je na Madžarsko vstopilo skoraj 8000 migrantov, je danes sporočila madžarska policija. Vlada je medtem potrdila, da so postavili 41 kilometrov dolgo ograjo na meji s Hrvaško, poročajo tuje tiskovne agencije. Včeraj je na Madžarsko do 22. ure vstopilo 4400 migrantov, je ponoči sporočil predstavnik madžarske vlade in dodal, da pričakujejo, da bodo do danes postavili ograjo na meji s Hrvaško, piše STA.
Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Attila Kovacs je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da so na 41 kilometrih meje ponoči postavili žičnato ograjo, s katero želijo ustaviti priliv beguncev. Ostalih 330 kilometrov meje po njegovih besedah poteka ob težko prehodni reki Dravi.
Takšno ograjo je Budimpešta že postavila na meji s Srbijo, ki jo je nato okrepila s štiri metrov visoko trdno ograjo. Ograjo bo postavila tudi na delu meje z Romunijo.
Zaradi begunske krize je danes obrambni minister na pomoč pozval tudi določeno število rezervistov. Ti naj bi predvsem napolnili vojašnice, iz katerih so odšli vojaki, ki pomagajo pri nadzoru meje, opravljali pa bi lahko tudi druge naloge, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je glavni pomočnik madžarskega premierja Viktorja Orbana, Antal Rogan, dejal, da bo zaradi ravnanja med begunsko krizo Madžarska blokirala sprejem Hrvaške v schengensko območje, v katerem je sedaj 26 držav.
