Policija preverja nezakonite dodatke za pripravljenost

Dekanja FF se je javno opravičila za nezakonito izplačevanje dodatka. Kdo bo naslednji?

Š. P., De. P.
sre, 06.01.2016, 13:00; spremenjen: 15:00

Kot je v včerajšnjem Delu zapisala dr. Špelca Mežna, docentka na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, dejstvo, da izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost omogoča zakon o sistemu plač v javnem sektorju (tretji odstavek 32. člena), ne pomeni nič drugega kot to, da so tisti javni uslužbenci, ki opravljajo delo v stalni pripravljenosti, upravičeni do posebnega (dodatnega) plačila. Ta določba ni uzakonila možnosti, da katerikoli javni uslužbenec, ki svoje delo šteje za (zelo) zahtevno, po koncu rednega delovnega časa delo nadaljuje v stalni pripravljenosti. Velja prav nasprotno: 32. člen ZSPJN določa, da smejo in morajo prejeti dodatek za stalno pripravljenost samo tisti javni uslužbenci, katerih delo je tako nujno za obstoj naše države in naših življenj, da mora potekati nepretrgano dan in noč, vse dni v letu. Čeprav ZSPJN res ne vsebuje definicije »stalne pripravljenosti«, iz drugih področnih zakonov jasno izhaja, v katerih primerih je upravičena. Tako jo na primer za vojake in zdravnike urejata zakon o obrambi in zakon o zdravstveni dejavnosti, medtem ko zakon o visokem šolstvu o kakršnihkoli oblikah dežurstva ali stalne pripravljenosti zaposlenih na UL iz povsem razumljivih razlogov molči.

Ljubljana − Z nezakonitim izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost na devetih fakultetah Univerze v Ljubljani, kar smo razkrili v Delovih Ozadjih, se zdaj ukvarja tudi policija. Generalna policijska uprava (GPU) je namreč potrdila, da preverja, ali so na vseh devetih fakultetah podani razlogi za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Če se bodo razlogi potrdili, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili, so sporočili za STA. Na GPU so tako potrdili neuradne informacije POP TV, da je tudi policija vzela nepravilnosti pod drobnogled, več informacij pa v tej začetni fazi postopka ne morejo dati.

Dodatek za stalno pripravljenost je, kot smo poročali že konec novembra, izplačevalo enajst fakultet. Devet od teh je to počelo nezakonito, je sklenil inšpektorat za javni sektor. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen na pobudo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ko ga je vodila Stanka Setnikar Cankar. 

Inšpektorat je pregledal izplačila dodatka med letoma 2012 in 2014, takrat je bilo skupaj na vseh devetih fakultetah izplačanih 775.000 evrov. Podatke za preostala leta, torej od 2009 do 2011 in 2015, smo želeli pridobiti od fakultet. Večina nam je v dveh tednih odgovorila, ne pa vse. Med njimi za zdaj molčita tudi ekonomska fakulteta in fakulteta za družbene vede, ki sta si v letih od 2012 do 2014 izplačali največ. Že seštevek do zdaj dostopnih podatkov pokaže, da so fakultete za stalno pripravljenost posameznikom skupaj izplačale 900.000 evrov

Nekateri zaposleni na fakultetah so bili v stalni pripravljenosti več let, vse popoldneve in noči, kažejo dokumenti, ki smo jih dobili. Mnogim so dodatek izplačali za ure rednega dela, ne za čas dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti, nekateri dekani pa so si dodatek za pripravljenost odredili kar sami.

Kljub temu je minister za javno upravo Boris Koprivnikar nezakonito izplačilo označil prej za nesporazum in ne hudo kršitev. Podobnega mnenja je tudi Ivan Svetlik, rektor ljubljanske univerze, ki je po zakonu odgovoren za njeno zakonito delovanje. Prav tako so bili na univerzi seznanjeni z izplačevanjem dodatka, saj je ministrstvo dalo pobudo za inšpekcijski nadzor po tem, ko je pregledalo letno poročilo univerze. Da niso storili nič narobe, vztrajajo tudi na ekonomski fakulteti, ki si je izplačala daleč največ. Tudi ministra Dušan Mramor in Maja Makovec Brenčič, ki sta dodatek dobivala, sta prepričana, da nista storila nič, kar ne bi bilo prav. 

Morajo se opravičiti

»Profesorji, dekani, prodekani in predstojniki, ki so dodatek prejemali, so ravnali v popolnem nasprotju s smislom tega delovnopravnega instituta. Sprenevedanje v slogu 'gre za naporno službo, dekan je moral biti na voljo noč in dan, ker je gradil mednarodno prepoznavno fakulteto' je samo to in nič več − sprenevedanje. Za izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na UL preprosto ni pametnega, sploh pa ne pravno vzdržnega pojasnila,« pa je v Delu včeraj zapisala pravnica dr. Špelca Mežnar. In dodala: »Dokler se bodo tako očitne zlorabe prava v tako velikem obsegu dogajale znotraj najboljše slovenske univerze, je vsako govorjenje o napredku slovenske družbe nesmiselno. Pa UL ni treba storiti veliko: opraviti interno razpravo, pogovoriti se z odgovornimi, podati izjavo za javnost in se opravičiti. Nikomur ni treba odstopiti, nikogar ni treba linčati, nikogar grobo napadati. Za pravo pot je še vedno čas.«

Opravičilo dekanje filozofske fakultete

In danes se je zaradi izplačevanja dodatka javno opravičila dekanja filozofske fakultete Branka Kalenić Ramšak. Opravičilo je poslala tudi rektorju Univerze v Ljubljani Ivanu Svetliku. Kalenić Ramšakova v pismu obžaluje izplačevanje dodatka, ker je izbruh afere, v kateri je udeležena tudi filozofska fakulteta, močno okrnil ugled univerze kot institucije, celotne univerzitetne in fakultetne skupnosti. »Žal se v javnosti meče senca kar na vse zaposlene na naši fakulteti, na profesorje in strokovne delavce, ki opravljajo svoje delo vestno in predano oziroma v skladu s standardi etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani. Povsem upravičeno se čutijo prizadete. Zato se kot dekanja tudi njim javno opravičujem,« je med drugim zapisala Kalenić Ramšakova.

Včeraj je bil do nezakonitega izplačila dodatka v Odmevih kritičen tudi Jernej Pikalo, profesor na fakulteti za družbene vede in nekdanji minister. Sam je bil sicer med prejemniki dodatka. Povedal je, da morajo odgovorni prevzeti odgovornost, na ravni univerze pa bo potrebna »neka kolektivna, ne samo izjava, ampak še kaj več«. 

Odziv Študentske organizacije v Ljubljani

Ostro so se danes odzvali tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Zapisali so, da se jim zdi »tovrstno sprenevedanje pristojnih institucij nezaslišano, saj gre za nezakonito porabo javnega denarja, ki je namesto v izboljšanje kakovosti visokega šolstva romal v zasebne žepe«. Vprašali so se tudi, zakaj »stalno pripravljeni« profesorji potrebujejo po več tednov za popravljanje izpitov ali odgovor na elektronsko pošto.

Na ŠOU v Ljubljani zahtevajo, da prejemniki dodatkov ves nezakonito pridobljeni javni denar vrnejo, saj so ta sredstva namenjena zagotavljanju kakovostnega procesa za študente. Čeprav zakonodaja vračila celotnega zneska ne predvideva, vztrajajo pri tem, da univerza kot moralna avtoriteta z javnim denarjem ravna odgovorno.

Dejstvo, da si je toliko visokošolskih učiteljev brez slabe vesti zvišalo plače brez kakršne koli pravne podlage, vzbuja skrb za prihodnost slovenskega visokošolskega sistema, ki se očitno bolj kot na samo kakovost študija osredotoča na finančne koristi zaposlenih, še dodajajo.

Preberite tudi: Pogovoriti se moramo o dodatku

Povezane novice

Mramor ne namerava odstopiti
5. januar ob 16:19
Prepričan je, da je imel za odobritev dodatka za stalno pripravljenost v času, ko je vodil ekonomsko fakulteto, »pravnoformalno pokritje«.
Prijavi sovražni govor