Tiskane izdaje
Ljubljana - Policijski sindikat Slovenije (PSS) je v imenu vseh policistov podal predlog za začetek postopka v kolektivnem delovnem sporu, v katerem delodajalcu očitajo kršitve kolektivne pogodbe za policiste in dveh stavkovnih sporazumov glede dela v neenakomerno razporejenem delovnem času.
»Vloženi kolektivni delovni spor se nanaša na kršitev pravic vseh policistov, kar pomeni, da bodo v primeru ugodilne sodbe do poplačila dolga upravičeni vsi policisti, ki so delo opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času in jim po uveljavitvi novih referenčnih obdobij niso bile obračunane presežne ure oz. so jim bili nezakonito preneseni manki ur. Nobenemu izmed policistov zaradi vložene tožbe ne bodo nastali stroški ali kakršne koli druge obveznosti,« so pojasnili v sindikatu.
V sindikatu delodajalcu očitajo, da ne spoštuje dogovorjenih referenčnih obdobij, omejitev delovnega časa in plačila nadur za delo policistov v neenakomerno razporejenem (in začasno prerazporejenem) delovnem času.
Ob tem so navedli, da so bili v ta korak prisiljeni predvsem zaradi nezainteresiranosti vodstva policije in ministrstva za notranje zadeve za izvensodno rešitev odprtih vprašanj v okviru konstruktivnega socialnega dialoga. Namesto tega so bili vseskozi priča izsiljevanju in poskusom legalizacije nezakonitosti, trdijo v PSS.
Tako so že v torek na spletni strani objavili tudi zadnji dopis generalnemu direktorju policije Stanislavu Venigerju, v katerem so ga spomnili, da so predstavnike delodajalca in njega neposredno že večkrat opozorili na izdajanje spornih navodil glede izvajanja določb kolektivne pogodbe za policiste na področju delovnega časa v policiji.
Težnja delodajalca, da se izogne plačilu nadur?
Zakon o organiziranosti in delu v policiji namreč določa referenčno obdobje dela preko polnega delovnega časa. Nadrejeni lahko policistu odredi delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega nadurnega dela upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, pri izračunu povprečja pa se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.
To referenčno obdobje odstopa od ureditve v zakonu o delovnih razmerjih, saj na dnevni, tedenski in mesečni ravni omogoča bistveno višje obremenitve zaposlenih od tistih, ki jih določa delovna zakonodaja.
Referenčno obdobje za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času pa je določil aneks št. 1 h kolektivni pogodbi za policiste. Ta določa, da se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki je enako obdobju, kot ga določa zakon o delu v policiji za delo preko polnega delovnega časa.
Ta določba je stopila v veljavo z dnem uveljavitve zakona o delu v policiji, kar pomeni, da je bilo v letu 2013, na dan uveljavitve zakona prekinjeno 6-mesečno referenčno obdobje na podlagi določil zakona o delovnih razmerjih in je pričelo teči novo, 4-mesečno referenčno obdobje, so prepričani v sindikatu.
Navodila GPU pa po navedbah sindikata v celoti ignorirajo obstoj 4-mesečnih referenčnih obdobij v letu 2013. Ob tem so prepričani, da je bila težnja delodajalca, da presežnih ur ne plača oz. se plačilu slednjih izogne, saj še vedno niso bile izplačane. In to kljub temu, da so bila dodatna sredstva za izplačilo nadurnega dela zagotovljena s sporazumom med obema policijskima sindikatoma in vlado.
