Policisti: »Stavko smo napovedali vladi, ne državljanom«

Ljubljana – Policijski sindikat Slovenije (PSS) in Sindikat policistov Slovenije (SPS) sta za 18. november napovedala stavko zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve. Za takšno potezo sta se sindikata odločila, ker vlada ni spoštovala več stavkovnih sporazumov, ki jih je s sindikatoma sklenila v preteklosti.

Policisti boste jutri začeli stavko. Kaj konkretno zahtevate?

Imamo 18 zahtev, ki so bolj ali manj skupne obema sindikatoma. Gre za izpolnitev zahtev za ureditev statusa policistov, o čemer smo se z vlado dogovorili v stavkovnih sporazumih iz let 2010 in 2012, vendar jih vlada ni izpolnila. Natančneje: gre za to, da se plače policistov v Sloveniji primerljivo približajo oziroma izenačijo s plačami policistov v drugih evropskih državah. Da ne bo pomote; ne zahtevamo nemških plač, ampak le to, da bi bile plače policistov nominalno primerljive z drugimi državami glede na povprečno plačo v Sloveniji. Naši policisti so glede na našo povprečno plačo, v primerjavi s policisti iz drugih držav, od 26 do 35 odstotkov pod plačami kolegov v tujini.

To so stare zahteve, v katere so prejšnje vlada že privolile. Zakaj doslej niso bile uresničene?

Leta 2010 smo se dogovorili, da bo ustanovljena delovna skupina, v kateri so bili predstavniki vlade in sindikatov. Izračuni skupine, ki so pokazali podplačanost, so bili narejeni in jih je vlada leta 2013 potrdila, ta anomalija pa naj bi bila odpravljena v enem letu po letu, ko bi bila gospodarska rast višja od 2,2 odstotka BDP. Datuma za izvršitev te zaveze je torej 1. januar 2016, a vlada tega v proračunu za prihodnje leto ni predvidela, zato smo napovedali stavko.

Kljub temu ste podpisali dogovor z vlado o plačni politiki za prihodnje leto, ki vsaj deloma nadaljuje varčevanje pri plačah. Zakaj?

Podpisali smo ga zato, ker se je v njem vlada zavezala k odpravljanju plačnih anomalij. Vse anomalije, ki so že bile ugotovljene, in plače policistov so del tega in bodo skladno s to zavezo odpravljene ne glede na to, da dogovor podaljšuje nekatere varčevalne ukrepe. To pomeni, da so tako vlada kot drugi sindikati v javnem sektorju dali soglasje, da se te anomalije odpravijo in da ta dogovor ne bo vplival na njihovo reševanje.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar meni, da bi ureditev tega vprašanja pomenila približno 90 milijonov evrov več izdatkov za plače v javnem sektorju. Kako bi bilo torej – če upoštevamo, da vlada vsaj deloma nadaljuje varčevanje v javnem sektorju – mogoče doseči kompromis z vami?

Ne vem, tukaj pričakujemo odgovor ministra. O tej njegovi oceni smo izvedeli le ustno in ji kaj malo verjamemo. Tudi pri oceni, koliko bodo državni proračun stala sproščena napredovanja zaposlenih v javnem sektorju, se je zmotil za krepkih 30 odstotkov. Mislim, da gre tudi v tem primeru za povsem pavšalno oceno, izračunov nismo videli še nobenih, jih pa pričakujemo ob pogajanjih.

Je torej dogovor pred stavko še mogoč?

Vlada je tista, ki odloča, katero prioriteto bo upoštevala – ali varnosti države ali katere druge projekte.

In kako bo stavka vplivala na delo policistov na meji?

Tako po zakonu kot po ustavi smo policisti zavezani k temu, da v vsakem primeru skrbimo za varnost države in državljanov. To bomo tudi počeli ne glede na stavkovne aktivnosti. Stavko smo napovedali vladi, ne pa prebivalcem in državljanom Slovenije. Migranti niso državljani Republike Slovenije, in dokler ne vstopijo v Slovenijo, niso deležni teh bonitet, ki jih policija zagotavlja državljanom in drugim, ki so že v državi.

Kaj to pomeni?

Da bo delo na meji verjetno potekalo bolj počasi. Mogoče se bo preprečil tudi prihod koga, ki ni zaželen.

Pa bodo te aktivnosti usklajene z drugimi akterji? Vaše delo lahko povzroči tudi zastoje pri prehodu beguncev in napetosti na meji.

To se lahko zgodi, a še enkrat poudarjam: če se bo to zgodilo, bo izključni krivec za to Vlada Republike Slovenije. Mi bomo stavkovne aktivnosti sprožili in jih tudi stopnjevali glede na njeno odzivnost.

Zaradi terorističnega napada v Parizu so že sklicani sestanki notranjih ministrov držav članic za večjo integracijo varnostnih politik na ravni EU. Kako bi se države morale odzvati?

Slovenija je del EU in vse, kar se zgodi v katerikoli drugi članici, se zgodi vsem nam. Gre za enega hujših napadov na svobodo ljudi in tudi na suverenost držav. Slovenija mora najprej poskrbeti za to, da bodo tisti, ki skrbijo in zagotavljajo njeno varnost, tudi sami socialno varni, da bo država zanje materialno poskrbela in jim s tem omogočila izvajanje dodatnih ukrepov.