Politika ne razkriva, kdo so njeni favoriti za ESČP

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je brez razprave v petih minutah opravila s Pahorjevim predlogom.

Objavljeno
12. november 2015 14.31
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika
Ljubljana − Komu od štirih kandidatov za prosto mesto sodnice oziroma sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) se obeta parlamentarna podpora, po današnji seji mandatno-volilne komisije ni mogoče sklepati.

Komisija se je namreč brez razprave le seznanila s predlogom predsednika države Boruta Pahorja, da državnemu zboru v izvolitev predlaga vrhovno sodnico in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto, odvetnika in profesorja na novogoriški pravni fakulteti Marka Bošnjaka, predavatelja na harvardski univerzi Klemna Jakliča in profesorico na univerzi v Gentu Nino Peršak.

Izmed štirih kandidatov mora naša država parlamentarni skupščini Sveta Evrope poslati tri imena, in sicer tista, ki bodo dobila najmanj 46 glasov podpore poslancev, pri čemer je glasovanje tajno. Parlamentarna skupščina pa izmed teh treh kandidatov izvoli enega, ki bo na sodniškem mestu zamenjal dosedanjega sodnika ESČP iz naše države Boštjana M. Zupančiča. Nacionalni seznam mora glede na smernice odbora ministrov Sveta Evrope načeloma vključevati najmanj po enega kandidata moškega in ženskega spola.

Zakaj dve ženski in dva moška

Generalna sekretarka v uradu predsednika republike Nataša Kovač je članom mandatno-volilne komisije pojasnila, zakaj je Borut Pahor sestavil takšen predlog kandidatov. Prepričan je, da so vsi štirje »zaradi svojega preteklega dela, osebne in strokovne integritete ter ugleda« najprimernejši kandidati za tri mesta kandidatov za evropsko sodnico oziroma sodnika.

In za kaj na listi kandidatov ni vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, ki je dobil tako podporo vlade kot sodnega sveta? Iz pojasnila Kovačeve je mogoče razbrati, da bi se lahko v tem primeru zgodilo, da bi državni zbor izvolil tri (moške) kandidate, s čimer pa ne bi zadostili smernicam odbora ministrov Sveta Evrope. Zato sta Pahorjev izbor dve ženski in dva moška. Sodnik Đorđević ima glede Pahorjeve odločitve, da ga ne predlaga v izvolitev državnemu zboru, povsem drugo razlago, z njo je včeraj seznanil vse poslance.

Koalicija skrivnostna

Po posvetovanjih s poslanskimi skupinami, ki jih je Pahor opravil 28. oktobra, ni bilo mogoče napovedati, ali ima kdo od predlaganih kandidatov že dovolj politične podpore. Iz takratnih izjav vodij poslanskih skupin bi bilo mogoče sklepati, da največ podpore uživa Marko Bošnjak. A je še zdaj tako, ne vemo, saj tudi koalicija molči o tem, kdo so njeni favoriti. Drži pa, da če se bo poenotila, potem bodo tisti, za katere se bo odločila, najverjetneje dobili dovolj glasov, saj jih imajo koalicijske stranke v državnem zboru 52. Ker pa je glasovanje tajno, so vedno možna tudi presenečenja. O predlogu predsednika republike bo državni zbor odločal na seji, ki se začne v ponedeljek in bo trajala več dni.