Majda Vukelić, Tanja Starič
Ljubljana - »Ne LDS ne ta vlada in ne ta državni zbor ne bosta imenovala novega generalnega državnega tožilca. Politika se povsem umika iz postopkov imenovanja pravosodnih funkcionarjev. Tako sva se pozno popoldne dogovorila s predsednikom vlade. Zato bo pravosodno ministrstvo v zelo kratkem času pripravilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Po tem predlogu se iz postopka imenovanja in razrešitve prvega tožilca v državi umikata vlada in državni zbor. Te pristojnosti prevzema državnotožilski svet.« Tako nam je včeraj pozno popoldne po pogovoru z Borutom Pahorjem povedal pravosodni minister.
Ne glede na to, ali bo sedanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar predčasno razrešena ali bo svoj šestletni mandat opravila v celoti, »se politika o njej ne bo izrekala. Ministrstvo bo namreč v zelo kratkem času pripravilo zakonske spremembe in jih predložilo v vladni in zakonodajni postopek. Iz njih izhaja, da se postopek imenovanj najvišjih tožilskih funkcionarjev umika od vlade in državnega zbora in približuje postopku imenovanj predsednikov sodišč,« nam je pojasnil Zalar.
Predsednike sodišč (razen predsednika vrhovnega sodišča, ki ga še vedno imenuje državni zbor) imenuje sodni svet, generalnega državnega tožilca in vodje okrožnih državnih tožilcev pa naj bi po novem državnotožilski svet; po tem je mogoče sklepati, da se bo morala spremeniti tudi sestava zadnjega. Sedemčlanski državnotožilski svet je namreč zdaj sestavljen izključno iz tožilcev, v njem sta po položaju tudi generalni državni tožilec in njegov namestnik. Ker pa je v sodni svet vključena tudi zunanja strokovna javnost, lahko pričakujemo, da bodo spremembe zakona o državnem tožilstvu glede sestave državnotožilskega sveta tudi lahko šle v podobno smer.
V petek pri Pahorju
Aleš Zalar je še povedal, da bo na petkov sestanek med premierom, Brezigarjevo in njim, povabljena tudi višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar. Ali se bo sestanka udeležila, še ni znano. Petkov sestanek naj bi dal odgovore na bolj ali manj večino dilem, ki se postavljajo o protipravnem ravnanju generalne državne tožilke v zadevi Baričevič, o čemer je minister še vedno prepričan. »Potem pa bo moral premier prevzeti odgovornost, ali bo predlagal njeno razrešitev,« je dejal minister. Dodal je, da svojega položaja v vladi ni nikoli pogojeval z odhodom Brezigarjeve in da po njegovi presoji zaradi tega vprašanja koalicija ni na preizkušnji.
Koalicijski vrh brez odločitve
Pred pogovorom ministra Zalarja s predsednikom vlade Pahorjem se je sestal vrh četverice koalicijskih strank, predsedniki in vodje poslanskih skupin. Pričakovano ni sprejel dokončne odločitve o razrešitvi generalne državne tožilke Barbare Brezigar.
Da odločitve ne bo, je že pred koalicijskim srečanjem nakazal predsednik vlade Borut Pahor. Ob robu obiska v novomeškem Revozu je namreč povedal, da bo sestanek z Zalarjem in Brezigarjevo, kljub drugačnim predlogom LDS in Zaresa, šele v petek, torej po četrtkovi seji vlade, na kateri bi lahko pravosodni minister predlagal razrešitev Brezigarjeve. Pahor je znova zatrdil, da se »ne želi odločati med Brezigarjevo in Zalarjem«, in poudaril, da je prepričan, da bo v petek vendarle »narejen korak naprej«. V časovni odlog so privolili tudi v LDS; vodja poslanske skupine Borut Sajovic je namreč pred sestankom vodij koalicije povedal, da si »zagotovo lahko vzamemo še nekaj dni časa«.
Da naj se sestanka predsednika vlade z Zalarjem in Brezigarjevo udeleži tudi Branka Zobec Hrastar, ki je zaradi po njenem mnenju nedopustnih posegov Brezigarjeve pred časom odstopila s položaja vodje posebne skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, je - po naših informacijah - predlagal Gregor Golobič. Prav Zares in LDS sta se tokrat znašla na isti strani; kot sta pred srečanjem povedala poslanca Franci Kek in Borut Sajovic, so namreč v obeh strankah trdno prepričani, da je Brezigarjeva kršila zakon in bi zato morala oditi z mesta generalne državne tožilke.
Iz sredine tiskane izdaje Dela