Tiskane izdaje
Ljubljana - Koalicija ima na mizi dve verziji zakona o regulaciji konoplje, ki prodajo in predpisovanje te snovi po novem nalaga kar lekarnam. Če bo šlo vse po načrtih snovalcev zakona, v SD pričakujejo, da bi ta lahko bil sprejet do konca meseca.
V prvi, bolj konservativni različici, sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena zgolj lekarnam. Druga različica zakona pa vsem polnoletnim omogoča gojenje konoplje za osebno uporabo in obenem vzpostavlja zakonski okvir za delovanje socialnih klubov.
V SD so predlog koalicijskima partnericama SMC in Desus v usklajevanje poslali 26. januarja. Predvidoma do jutri naj bi obe stranki poslali pripombe, predloge in dopolnitve. V državnem zboru medtem nastaja še en zakonski predlog regulacije rastline, ki jo čedalje več držav po svetu tako ali drugače legalizira.
Stroka in podporniki proti
O tem, da predlog zakona SD ne zdrži resne strokovne razprave, je prepričan dr. Gorazd Drevenšek. Odločitev, da omejijo doseg konoplje na 10 gramov, je po njegovem brez znanstvene podlage. »Zakaj potem ne omejimo še količine dovoljenega prodanega alkohola in cigaret?« Pri konoplji je po njegovem največjega pomena kakovost snovi, ki je na črnem trgu. Lani so denimo rakavim bolnikom prodajali praviloma zelo slabo hašiševo olje, ljudem je bilo bolj slabo, kot pa da bi imeli od tega koristi.«
V lekarnah, kjer imajo tudi galenske laboratorije, pravijo, da stroška vseh preizkusov in testiranj, ki jih za zdravila predvidevajo predpisi, ne bi prenesli. Da zakon pomeni uvoz konoplje in skoraj ne odpravlja črnega trga, meni Kristofer Bogdan Meško, pisec prvega zakona o konoplji, ki ga je podprlo več kot 11.000 ljudi. »Kjer so legalizirali konopljo, je upadla poraba zdravil, zlasti proti bolečinam, padla je tudi poraba alkohola, manj je nasilnih kaznivih dejanj,« pravi Meško.
Več o tem, zakaj zakon ni v korist državljanov in kakšen bi moral biti, lahko preberete že danes po 22. uri v večernem Delu, ki ga dobite v naši spletni aplikaciji, oziroma jutri v časopisu.
