Ti. Kr./STA
Brdo pri Kranju - Za spremembo ustave mora obstajati velika stopnja strokovnega in političnega soglasja, je v izjavi za medije ob robu javnega posveta o predlogu ustavnih sprememb dejal minister za pravosodje Aleš Zalar. Kot je zatrdil, trenutno kaže, da ta velika stopnja soglasja obstaja. Dodal pa je, da obstajajo še določene dileme.
V pogovorih s poslanskimi skupinami in s poslancema narodnosti so po besedah Zalarja ugotovili, da politika podpira postopek za iskanje rešitev v zvezi z novo opredelitvijo položaja in pristojnosti ustavnega sodišča. Prav tako se strinjajo, da postopek nadaljujejo tako, kot so ga začeli, in sicer s strokovno skupino, z razpravami v DZ in s širšimi javnimi posveti, je dodal.
Po ministrovih besedah se je v razpravah v poslanskih skupinah izpostavilo nekaj vprašanj in dilem ter nekaj predlogov. "Vse tisto, kar je bilo izpostavljeno, se bo preverilo na današnjem javnem posvetu," je pojasnil.
Zalar je napovedal, da bodo razčistili vprašanje, ali naj se res vse pristojnosti ustavnega sodišča zapišejo v ustavo. Če določeno pristojnost ustavnega sodišča, npr. glede referenduma, zapišemo v ustavo, s tem ta institut povzdignemo na raven ustavne materije, je dejal in dodal, da s tem zelo otežimo sprejemanje te materije.
Vemo, tako Zalar, da je glede referenduma veliko odprtih vprašanj in tudi nekaj pobud za spremembe, tako ustave kot zakona. "Menim, da je to lahko zelo tehten pomislek," je dejal minister.
V razpravi v poslanskih skupinah, je nadaljeval minister, se je postavilo tudi vprašanje, kako realizirati pooblastilo ustavnemu sodišču, da samo odloča, katere zadeve bo vzelo v reševanje, in sicer v razmerju do tistih, "ki so vložili pobude in pritožbe in ki ne bodo vedeli, ali se bo to v določenem roku storilo ali ne". Vprašanje je namreč, na kakšen način se bo prizadeti lahko seznanil s tem, je dodal Zalar.
Prav tako se je v poslanskih skupinah postavilo vprašanje, ali je res nujno, da se oži krog tistih, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti, je pojasnil minister. "In znotraj tega, kaj je s to tretjino poslancev. Ali se pravilno razume, da je to tretjina, ki ne podpira zakona, ali je to katera druga tretjina. Ali je boljše, da je skupina manjša oz. ali jo vezati na poslansko skupino, kaj je z nepovezanimi poslanci," je izpostavil.
Obenem je pojasnil, da se bo po koncu današnjega javnega posveta znova sestala strokovna skupina, da vključi v besedilo tisto, "kar se bo v tej razpravi izkazalo kot bistveno in prevladujoče mnenje". Sledila naj bi ponovna predložitev besedila poslanskim skupinam, "in če se bo izkazalo, da je podpora še tako visoka kot doslej, sledi postopek na vladi, sprejem tega gradiva v obliki ustavnega zakona in predložitev v ustavnorevizijski postopek".
Na vprašanje, ali je pričakovati dvotretjinsko podporo, je Zalar odgovoril, da trenutno kaže, da obstaja velika stopnja soglasja za spremembo ustave glede razbremenitve ustavnega sodišča. "Še več, na ministrstvu si prizadevamo, da ne bi šlo za vprašanje, ali je večina dvotretjinska ali ne, ampak ali je popolno soglasje ali ne," je dejal.
"Menili smo, da je v tej fazi primeren minimalističen pristop, ki je usmerjen v to, kar je bistveno, da ustavno sodišče obravnava samo pomembna ustavnopravna vprašanja," je odgovoril minister na vprašanje, ali ne bi bil potreben poseg tudi v postavljanje ustavnih sodnikov.
Kot je omenil, so bile sicer zamisli, da bi bila za izvolitev ustavnega sodnika potrebna dvotretjinska večina v DZ, da ustavnih sodnikov sploh ne bi volil DZ ter zamisel, da bi tretjino volil DZ, tretjino bi imenoval predsednik republike, tretjino pa vrhovno sodišče. Ob tem je opozoril, da bi tako dobili t.i. etiketirane ustavne sodnike.
Minister je zatrdil, da je strokovna skupina glede danes predstavljenih rešitev soglasna. Kot je dodal, lahko da obstajajo različni pogledi glede posameznih vprašanj, recimo glede prenosa pristojnosti presoje ustavnosti in zakonitosti podzakonskih aktov na redno sodstvo. Vendar ti različni pogledi po njegovih besedah niso tako bistveno različni, da dokument ne bi bil zrel za obravnavo.
Kot je znano, na Brdu pri Kranju poteka celodnevni strokovni posvet o spremembah ustave, ki jih je pripravilo ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s strokovno skupino za spremembo ustave. Zalar je v uvodu posveta pojasnil, da želijo s spremembami razbremeniti ustavno sodišče, da bi se to lahko bolj usmerilo v reševanje pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Najpomembnejša predlagana sprememba je po Zalarjevi oceni diskrecijsko odločanje ustavnega sodišča o sprejemu ustavnih pritožb in pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa.