Pomoč bodo končno razdeljevali na toplem

V celotni koprski škofiji prejema Karitasovo pomoč več kot 3000 družin in tisoč posameznikov.

Objavljeno
26. november 2014 19.23
Karitas
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Teden Karitas je Kopru prinesel nov center, v katerem bodo lahko na primernejši način delili pomoč vse več ljudem v stiski. Samo v Kopru namreč prejema pomoč več kot 400 družin, vsako leto pa razdelijo več kot 35 ton hrane in drugih potrebščin.

Center Karitas na Brolu bo v soboto zjutraj pred uradnim odprtjem blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak, ki je pomagal pri njegovem nastajanju. Umeščen je v stavbišču v neposredni bližini škofijskega doma na enem osrednjih koprskih trgov, na Brolu, ki je povsem blizu glavnega koprskega Titovega trga. Škofija je prostore v tem stavbišču postopoma dobila v dar in jih odkupovala, zdaj pa ob njem gradi še nov škofijski arhiv. V novem centru bodo na 60 kvadratnih metrih delilnica hrane in potrebščin, svetovalnica in manjše skladišče, osrednje skladišče za več centrov pa ostaja v Sv. Antonu. »Prostovoljci bodo morali hrano in potrebščine dovažati iz večjega skladišča, zato razmišljamo, da bi kupili kombi, s katerim bi iz skladišča oskrbovali tudi centra v Izoli in Portorožu,« je povedal škofijski ekonom Tihomir Busija. Škofija je za ureditev centra namenila kakšnih 10.000 evrov, zanj pa je s svojim delom in materialom prispevalo tudi sedem obrtnikov.

Brezplačno do skladišča

»Doslej je koprski center deloval v neprimernih prostorih, saj v njem nismo imeli ne oken ne ogrevanja, elektrike in sanitarij. To je bilo nespoštljivo do tistih, ki jim pomagamo. Za nove prostore se je osebno zelo zavzel škof Jurij Bizjak,« je povedala namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper Jožica Ličen. Jurij Bizjak pa je povedal, da so bili veseli skladiščnih prostorov, ki jih je dobrodelno začasno odstopil Ante Guberac iz Grafista v starem solnem skladišču Libertasa ob potniškem terminalu. »Skladišče nam je odstopil, dokler v njem ne bo uredil poslovnih prostorov, torej za nekaj let. V njem imamo še zmeraj pohištvo in gospodinjsko belo tehniko, prostori pa niso primerni za razdeljevanje hrane ali oblek, za svetovanje in druge dejavnosti,« je dejal škof Jurij Bizjak, ki predvideva, da se bodo od tam izselili čez kakšno leto. Bizjak je za center primaknil svojo celoletno pokojnino, dobrotnik, ki noče biti imenovan, pa je plačal najemnino za pet let za manjši prostor, ki so ga priključili škofijskim.

Od hrane do položnic

Število ljudi v stiski se iz leta v leto povečuje, je povedala Ličnova. Na območju Škofijske karitas Koper deluje 13 centrov: Bovec, Tolmin, Nova Gorica, Grgar, Ajdovščina, Idrija, Postojna, Pivka, Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Portorož. Na Primorskem je več kot 3000 družin in več kot 1000 posameznikov, ki prejemajo materialno pomoč. Lani so vsem razdelili več kot 400 ton hrane. V Kopru prejema pomoč več kot 400 družin, vsako leto pa razdelijo več kot 35 ton hrane in drugih potrebščin. »Delimo vse od sadja in zelenjave, mleka do konzerv, moke, detergentov, oblek, pohištva, šolskih potrebščin. V najnujnejših primerih plačujemo tudi položnice. Denar in blago, hrano in drugo prejemamo iz različnih virov: nekaj iz sredstev EU in sredstev fundacije FIHO, iz državnih blagovnih rezerv in od posameznikov. Včeraj smo sredstva zbirali tudi v oddaji Klic dobrote, od česar prejme koprski karitas 15 odstotkov vseh zbranih sredstev,« je povedala Ličnova. »Če ljudje vedo, za koga ali za kaj zbirajo, veliko raje dajo. Vsem finančnim stiskam navkljub se v sili zmeraj najdejo ljudje, ki takoj in radi pomagajo. To se je pokazalo tudi ob zadnjih poplavah,« je dejal Jurij Bizjak.

Razveselijo se pogovora

»Opažamo, da so ljudje v stiski vsaj toliko ali še bolj kot materialne pomoči potrebni pogovora, dobre besede in nasvetov. Zato smo toliko bolj veseli svetovalnice v Kopru. Imeli bomo tudi socialnega delavca in 120 prostovoljcev, ki so pri psihologu Bogdanu Žoržu opravili seminar iz svetovanja.« Na Primorskem je 1100 stalnih in še približno toliko občasnih prostovoljcev, ki zbirajo, prevažajo in delijo hrano in potrebščine, spremljajo reveže. V vsakem centru dela od deset do 15 takšnih ljudi.