Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropskega programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim, od katerega je skoraj v celoti odvisna količina paketov s hrano, ki jih pri nas razdeljujeta Rdeči križ in Slovenska karitas, z novim letom ne bo več. Nadomestil ga bo tako imenovani Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, za katerega pa je predvidenega manj denarja.
Če bo obseg pomoči iz EU manjši kot doslej, v Slovenski karitas priznavajo, da zagotovo ne bodo mogli pomagati v takšnem obsegu kot doslej, ko so na leto razdelili več kot 3000 ton hrane in tako pomagali več kot 110.000 ljudem. Zaskrbljeni so tudi v Rdečem križu Slovenije. Predsednik Franc Košir pravi, da bi morali v tem primeru prošnjo za manjkajoča sredstva nasloviti na vlado. »Sicer bodo mnogi ostali brez pomoči, kar pa bo velik problem,« priznava Košir.
V obeh humanitarnih organizacijah ocenjujejo, da bi bilo morebitno zmanjšanje sredstev iz EU velika preizkušnja tako za prejemnike pomoči kot za obe organizaciji, saj bi v tem primeru morali poiskati druge načine zbiranja hrane. »Ukrep pomoči v hrani se letos v EU izvaja zadnjič kot del skupne kmetijske politike. Ravno v teh dneh smo prejeli zadnjo pošiljko hrane. Dejstvo pa je, da vsaj 110.000 ljudi tudi prihodnje leto pričakuje našo pomoč,« opozarja Peter Tomažič iz Slovenske karitas. V evropski komisiji medtem mirijo. Kot pravijo, bo novi sklad »ne samo nadomestil, ampak tudi izboljšal predhodni program«.
Če je bila še pred krizo hrana manj iskana pomoč, je ta zdaj postala zelo iskana, še ocenjuje Tomažič. Število tistih, ki zaprosijo za pomoč v hrani, se je v zadnjih nekaj letih skoraj podvojilo. »Pred dvema letoma smo imeli v času dežurstev na hodniku do dvajset ljudi, zdaj jih je včasih tudi štirideset,« ugotavlja Jožica Ličen iz ajdovske Karitas, ki opozarja, da so zdaj brez nadomestila na zavodu za zaposlovanje ostali tudi nekdanji delavci Primorja. »Samo v Ajdovščini s hrano trenutno preskrbujemo 422 družin in 85 posameznikov.«
»Izginila prvotna utemeljitev programa«
V humanitarnih paketih, ki jih razdeljujejo na Rdečem križu in v Slovenski karitas, kar dve tretjini hrane prihaja iz evropskih intervencijskih zalog, preostalo dodajo iz tistega, kar zberejo sami. »Ne znam si predstavljati, kaj bi bilo brez pomoči iz evropskih zalog, ko pa po pakete prihaja vse več ljudi,« je zaskrbljen Košir.
V prehranskih paketih, ki jih je EU zagotavljala vse od leta 1987 v okviru skupne kmetijske politike z namenom porabe kmetijskih presežkov, te bi sicer morali skladiščiti ali uničiti, Slovenija pa jih prejema od leta 2006, so moka, testenine, mleko, riž, pšenični zdrob in olje. Rdeči križ je lani razdelil več kot 3000 ton hrane, prav toliko tudi Karitas. Prvi je s tem v vsem letu pomagal 160.000 ljudem, druga pa najmanj 110.000. »Da je hrana iz evropskega programa ključna pri pomoči socialno ogroženim, je jasno, saj pomeni dve tretjini pomoči v hrani, ki jo vsako leto razdelimo. Slovenija in še nekatere članice so se zelo trudile, da bi se ukrep ohranil v dosedanji obliki, a ni uspelo,« pravi Jožica Ličen, koordinatorica ukrepa razdeljevanja hrane EU v Slovenski karitas.
Na generalnem direktoratu evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje na vprašanje, zakaj se sedanji program razdeljevanja pomoči v hrani, ki je po mnenju nekaterih držav članic in humanitarnih organizacij veljal za nujnega in uspešnega, spreminja, odgovarjajo: »Program pomoči je bil uveden zaradi smiselne uporabe kmetijskih presežkov. Ti so bili na voljo državam članicam, ki so jih hotele uporabiti kot pomoč v hrani za najbolj ogrožene. S pričakovanim pomanjkanjem intervencijskih zalog je izginila prvotna utemeljitev programa.« To je aprila 2011 ugotovilo Splošno sodišče EU, ko je v zadevi, ki jo je Nemčija vložila s podporo Švedske, razsodilo proti odobritvi denarnih sredstev državam članicam v programu za razdeljevanje hrane. Po mnenju obeh držav in še Nizozemske, Velike Britanije in Danske, ki prehranskih paketov doslej niso prejemale, bi morala biti pomoč v hrani »v nacionalni pristojnosti«. Trinajst drugih držav članic, med njimi tudi Slovenija, je konec leta 2011 v skupni izjavi zahtevalo nadaljevanje programa za razdeljevanje hrane kot edinega programa EU, ki neposredno pomaga najbolj ogroženim državljanom.
Manj denarja, manj pomoči
V predlogu evropske komisije, o katerem mora zdaj glasovati evropski parlament – datum glasovanja še ni znan, si v komisiji »prizadevajo, da bi se to zgodilo še pred koncem letošnjega leta«, je za sedemletno obdobje predvidenih dve milijardi evrov in pol. V programu, ki se izteče konec letošnjega leta, je bilo doslej namenjenih 500 milijonov evrov na leto. Slovenija je letos prejela 2,6 milijona evrov, s katerimi bodo razdelili več kot 4000 ton hrane. »Kakor hitro bomo dobili natančne podatke o novem znesku, se bomo obrnili na vlado, da nam pomaga pokriti morebitno razliko. V nasprotnem primeru bodo mnogi ostali brez pomoči, kar pa bo velik problem,« priznava Košir. »Manjkajočega denarja ne moremo pokriti z nobeno akcijo, pa se lahko trudimo, kolikor hočemo. Samo za predstavo, z akcijo Lepo je deliti smo leta 2009 zbrali okoli 560.000 evrov, lani samo še 140.000,« opozarja predsednik RKS.
Eden od glavnih očitkov glede delovanja novega Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim je poleg za zdaj predvidenih nižjih sredstev tudi ta, da se osredotoča predvsem na brezdomce in materialno prikrajšane otroke, hkrati pa pozablja na vse druge, ki jih je kriza prav tako pahnila na rob. Po podatkih Eurostata jih v EU, ki ima uradno 500 milijonov prebivalcev, pod pragom revščine živi kar 120 milijonov, štirideset milijonov ljudi živi v hudi materialni deprivaciji. »Cilj sklada ni doseči vseh 40 milijonov ljudi v Evropi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane, ampak tiste, ki jim gre še posebno slabo,« so v sporočilu za javnost zapisali v evropski komisiji. Predvidevajo, da bodo v okviru novega sklada in s sofinanciranjem držav članic ter s prispevki partnerskih organizacij lahko pomagali skupaj štirim milijonom ljudi. »Brezdomce in otroke, ki živijo v revščini, je komisija prepoznala za najbolj ogroženi ali ranljivi skupini. Vendar pa lahko vsi ljudje, torej vse skupine, ki jih je katera od držav članic opredelila za najbolj ogrožene zaradi revščine, dobijo pomoč v hrani,« zagotavljajo na direktoratu evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.
Novi program bo menda boljši
Po njihovem mnenju bo novi sklad »ne samo nadomestil, ampak tudi izboljšal predhodni program«. Predvidevajo namreč vključitev vseh 28 članic EU – doslej jih je takšno vrsto pomoči koristilo devetnajst, države članice pa bodo v prihodnje same lahko odločale o vrsti pomoči, ki jo potrebujejo. »Če določena država članica hoče še naprej prejemati samo pomoč v hrani, ji bo ta zagotovljena,« zatrjujejo v Bruslju. Si pa prizadevajo, kar so zapisali tudi v samem predlogu, da bi najbolj ogroženi »poleg materialne pomoči dobili tudi nasvete«. Kot primer navajajo pomoč brezdomcem o tem, kako naj se spet vključijo v družbo. Tudi če bodo po novem poleg hrane na voljo še druge potrebščine, v dveh slovenskih humanitarnih organizacijah pravijo, da je hrana vendarle najnujnejša. »Človek nujno potrebuje eno ali dve obleki, hrano pa potrebuje vsak dan,« pravi Jožica Ličen iz Karitasa.
V Bruslju poudarjajo, da program nikoli ni bil namenjen odpravi pomanjkanja hrane, a hkrati priznavajo, da je ta v številnih primerih vendarle postala glavni vir pomoči. »Res je, da program ni več namenjen temu, za kar je bil ustanovljen. Mišljen je bil kot enkratna pomoč ob izrednih dogodkih, zdaj pa hrano razdeljujemo tako rekoč vsak dan,« pravi Franc Košir iz RKS. A to po njegovem mnenju ne bi smel biti vzrok za njegovo ukinitev. »Po zakonu o Rdečem križu sta naši glavni nalogi krvodajalstvo in prva pomoč ob iskanju pogrešanih in naravnih nesrečah. Zaradi krize pa zdaj več kot polovico časa namenimo socialni dejavnosti. To prvotno ni bila naša naloga, a smo jo v zadnjih letih zaradi krize in stanja, v katerem smo se znašli, prevzeli.«
