Pomurci bodo lahko dogradili vodovod

Murska Sobota – V Pomurju nestrpno čakajo drugi poziv ministrstva za gospodarstvo k oddaji prednostnih projektov za dogovore o razvoju regij. Po napovedih vlade bi moral biti objavljen že prejšnji mesec. A Pomurci so si skoraj že oddahnili, saj so od okoljskega ministrstva (MOP) dobili namig, da bi z denarjem lahko dokončali pomurski vodovod.

Še do nedavnega je MOP vztrajal, da morajo regije dati prednost odvajanju in čiščenju odpadnih voda, čeprav so jih Pomurci opozarjali, da v prejšnji finančni perspektivi niso dokončali vodovodnega sistema in da bi zdaj morala priti na vrsto njegova druga faza. Zaradi opomina evropske komisije ministrstvo še vedno daje prednost kanalizacijskim sistemom in čistilnim napravam, a hkrati priznava, da je Pomurje zaradi vodovodnega sistema v posebnem položaju. Da še ni dokončan, na MOP neposredno ne priznavajo in trdijo, da so bili v prejšnji perspektivi trije ločeni sistemi A, B in C končani, vendar dopuščajo možnost njihove »nadgradnje«, če se bo regija tako odločila.

»Pri predlaganju projektov so regije samostojne. Pri pomurskih vodovodih bo treba preveriti, ali občine izvajajo svoje obveznosti na že izvedenih projektih (cenovna politika, izvajalec javne službe, upravljanje in delovanje sistemov.) Glede na to, da so projekti A, B in C že bili financirani iz kohezijske politike, menimo, da je to treba upoštevati tudi pri utemeljitvi morebitnih dopolnitev preskrbe z vodo in celovitosti projektov,« pravijo na MOP. To pomeni, da bodo Pomurci očitno lahko kandidirali z vodovodom, vendar ga ne smejo imenovati »druga faza«, temveč bo ministrstvo projekte obravnavalo kot samostojne nadgradnje dokončanih sistemov.

Projekti pripravljeni, ves denar še ne

Za »nadgradnjo« imajo pomurske občine že pripravljene projekte in bodo z njimi zagotovo kandidirale za sredstva drugega poziva, so nam potrdili na Razvojnem centru Murska Sobota. Samo v sistemu B je namreč treba zgraditi še 119 kilometrov sekundarnega in 32 kilometrov primarnega vodovodnega omrežja ter 42 kilometrov transportnih cevovodov, za kar bi skupaj z objekti po podatkih upravljavske družbe Vodovod sistema B potrebovali več kot 42 milijonov evrov. Iz dogovora o razvoju regij bo za vodovode mogoče dobiti okrog 35 milijonov, nekaj bodo prispevale občine, razliko pa bo morala vlada zagotoviti iz drugih virov, najverjetneje iz vodnega sklada.

Direktor družbe Vodovod sistema B Daniel Kalamar pravi, da je za normalno delovanje njihovega sistema dograditev edina rešitev. V občinah Murska Sobota in Beltinci, kjer so ob prvi fazi gradnje v sistem vključili obstoječe transportne cevovode, so ti tako stari in prepereli, da so imeli na njih že nekaj hujših okvar. Ker po njih pošiljajo vodo na Goričko, ob okvarah brez vode ostane skoraj ves sistem. »V prvi fazi smo poskušali zgraditi čim več novih cevovodov tam, kjer javnega vodovoda sploh ni bilo, zdaj pa bo v drugi treba zamenjati te stare cevovode,« pravi Kalamar.