Ponoči bolj pravi podatki o čakalnih dobah kot podnevi
Danes sestanek ministra za zdravje z direktorji bolnišnic na eno samo temo: poslovanje bolnišnic.
Odpri galerijo
Porodnišnica Kranj je imela v prvem polletju največjo izgubo. Foto Špela Ankele
Najtrši oreh ministra za zdravje Sama Fakina bodo bolnišnice. V prvem polletju jih je kljub sanaciji v izgubi kar od 17 od 27. Dobra milijarda prihodkov v prvem polletju (za vse leto 2,07 milijarde) očitno ne zadostuje za to, da bi bolnišnice poslovale nad ničlo. Že podražitev elektrike jim bo letos povišala stroške za 1,6 milijona evrov, podobno je z drugimi stroški. Danes se bo minister prvič sestal z direktorji. Na dnevnem redu bo samo ena točka: poslovanje. Direktorji pričakujejo od ministra vizijo.
Vse bolnišnice skupaj so v prvem polletju pridelale 23,7 milijona evrov izgube (17 bolnišnic) in 2,3 milijona evrov dobička (10 bolnišnic). Med izgubarji je tudi sedem (od 15) bolnišnic, ki so v sanaciji. Direktorji opozarjajo, da je nujno spremeniti zakon o zavodih, saj jim sedanji reže krila na vseh menedžerskih področjih: tako pri omejevanju stroškov kot pri razvoju. Pričakujejo, da bodo dobili več menedžerskih orodij, tudi več odgovornosti, le tako bodo lahko izpolnjevali pričakovanja lastnika - države, v njenem imenu pa ministra za zdravje, je povedal Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov.
Pričakovanja direktorjev niso brez osnove. Minister Samo Fakin, nekoč direktor celjske bolnišnice, je pred desetletjem »saniral« štiri bolnišnice. Takrat je bilo veliko govora o načinu sanacije, češ da je šlo predvsem za prepošiljanje hudo bolnih ali velikega števila bolnikov v UKC Ljubljana, a zanesljivih podatkov o tem ni bilo. Vsekakor bo Fakin danes najbrž v imenu lastnika – države – dal direktorjem navodila, kako in kaj. Sami namreč pomembnejših menedžerskih orodij za vodenje bolnišnic nimajo; zakon o zavodih tega ne predvideva.
Minister za zdravje Samo Fakin je pred dnevi dejal, da "izguba bolnišnic zame ni opcija". Kakšna bodo navodila direktorjem o poslovanju in odpravi čakalnih dob, bodo javnosti zaupali popoldne, ko se bo končal delovni sestanek ministra z direktorji bolnišnic.
Poleg poslovanja v rdečih številkah so v bolnišnicah težava številka ena dolge čakalne vrste. Prvega avgusta – zadnji podatki o čakalnih dobah Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja so od takrat – je čakalo skupaj 121.959 bolnih, od tega 72.012 nad dopustno čakalno dobo.
Prvega avgusta - zadnji podatki o čakalnih dobah Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja so od takrat - je čakalo skupaj 121.959 bolnih, od tega 72.012 nad dopustno čakalno dobo. Način spremljanja čakalnih dob se je letos glede na prejšnja leta spremenil. Številke zajemajo čakajoče na prvi pregled na 24 različnih vrst zdravniških pregledov in čakajoče na 379 vrst raznih terapij, posegov in operacij. Kot pravi sam upravljavec - NIJZ - podatki niso niti aktualni (novi bodo predvidoma ta teden) niti točni in ne celoviti. Sistem beleži elektronske napotnice, a teh še ne pišejo vsi izvajalci. Računalniki, ki po novem sami od sebe podnevi in ponoči spremljajo čakalne dobe, pa dajejo od sebe nezdružljive podatke.
Podatki, ki jih računalniki pridobivajo čez dan, kažejo, da je treba tako rekoč povsod čakati le nekaj dni, da težav s čakalnimi dobami torej ni. Vendar so po besedah Davida Breznikarja z NIJZ bolj točni podatki, ki jih pridobivajo računalniki od drugih računalnikov čez noč. Ti kažejo na mnogih področjih nedopustno dolge čakalne dobe (glej tabelo najdaljših 15 čakalnih dob). Tako se lahko zgodi, da nam sistem najprej sporoči, da bomo čakali osem dni, kasneje pa se izkaže, da nekaj mesecev. Sogovorec je dejal, da je le 20 odstotkov terminov že od začetka točnih (daljše čakanje), 80 odstotkov pa nepravih. Težava ni v računalnikih in njihovih procesih, pač pa pri izvajalcih, ki paciente triažirajo (razvrščajo) in šele nato vpišejo v čakalne sezname, meni Breznikar.
Kakorkoli, podatki se zbirajo množično, a (še) niso pravi.
Za branje podatkov o čakalnih dobah je izjemno pomembna tudi vsebina: ni vseeno, ali pacient čaka na življenjsko nepomemben poseg ali na takega, brez katerega bo umrl. Ponekod se meri čakalna doba v urah (poškodovanec, možganska ali srčna kap), drugod v dnevih (rak, pomembna preiskava), nekje pa v letih (operacija nožnega palca, kile, neplodnost). Zato je enak način merjenja čakalnih dob za vseh 379 vrst preiskav in posegov neprimeren.
Finančna injekcija 35 milijonov evrov, ki je na voljo letos za skrajševanje čakalnih dob, je sicer dobrodošla, a na poslovanje bolnišnic ne bo veliko vplivala, opozarjajo direktorji, ki že vse leto poudarjajo, da so cene zdravstvenih storitev za približno pet odstotkov prenizke. Stroški se namreč povečujejo, direktorji pa nimajo nanje nikakršnega vpliva. Takšna sta, denimo, draženje elektrike in plina, po drugi strani pa predvsem stroški dela, za katere se je dogovorila (prejšnja) vlada s sindikati, a sredstev za povišanje plač ni zagotovila.
Ali bo zdravstveni sistem (bolnišnice in koncesionarji) do konca leta sploh uspel pregledati in operirati toliko bolnih, da bi porabili 35 milijonov evrov? »Bolnišnice se bodo kar najbolj potrudile, a je do konca leta le tri mesece. V tem času bo zaradi praznikov veliko pomanjkanje delovnih dni,« je dejal Metod Mezek.
Vse bolnišnice skupaj so v prvem polletju pridelale 23,7 milijona evrov izgube (17 bolnišnic) in 2,3 milijona evrov dobička (10 bolnišnic). Med izgubarji je tudi sedem (od 15) bolnišnic, ki so v sanaciji. Direktorji opozarjajo, da je nujno spremeniti zakon o zavodih, saj jim sedanji reže krila na vseh menedžerskih področjih: tako pri omejevanju stroškov kot pri razvoju. Pričakujejo, da bodo dobili več menedžerskih orodij, tudi več odgovornosti, le tako bodo lahko izpolnjevali pričakovanja lastnika - države, v njenem imenu pa ministra za zdravje, je povedal Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov.
Infografika: Delo
Pričakovanja direktorjev niso brez osnove. Minister Samo Fakin, nekoč direktor celjske bolnišnice, je pred desetletjem »saniral« štiri bolnišnice. Takrat je bilo veliko govora o načinu sanacije, češ da je šlo predvsem za prepošiljanje hudo bolnih ali velikega števila bolnikov v UKC Ljubljana, a zanesljivih podatkov o tem ni bilo. Vsekakor bo Fakin danes najbrž v imenu lastnika – države – dal direktorjem navodila, kako in kaj. Sami namreč pomembnejših menedžerskih orodij za vodenje bolnišnic nimajo; zakon o zavodih tega ne predvideva.
Minister za zdravje Samo Fakin je pred dnevi dejal, da "izguba bolnišnic zame ni opcija". Kakšna bodo navodila direktorjem o poslovanju in odpravi čakalnih dob, bodo javnosti zaupali popoldne, ko se bo končal delovni sestanek ministra z direktorji bolnišnic.
Nad čakalne dobe z računalniki
Poleg poslovanja v rdečih številkah so v bolnišnicah težava številka ena dolge čakalne vrste. Prvega avgusta – zadnji podatki o čakalnih dobah Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja so od takrat – je čakalo skupaj 121.959 bolnih, od tega 72.012 nad dopustno čakalno dobo.
Prvega avgusta - zadnji podatki o čakalnih dobah Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja so od takrat - je čakalo skupaj 121.959 bolnih, od tega 72.012 nad dopustno čakalno dobo. Način spremljanja čakalnih dob se je letos glede na prejšnja leta spremenil. Številke zajemajo čakajoče na prvi pregled na 24 različnih vrst zdravniških pregledov in čakajoče na 379 vrst raznih terapij, posegov in operacij. Kot pravi sam upravljavec - NIJZ - podatki niso niti aktualni (novi bodo predvidoma ta teden) niti točni in ne celoviti. Sistem beleži elektronske napotnice, a teh še ne pišejo vsi izvajalci. Računalniki, ki po novem sami od sebe podnevi in ponoči spremljajo čakalne dobe, pa dajejo od sebe nezdružljive podatke.
Infografika: Delo
Podatki, ki jih računalniki pridobivajo čez dan, kažejo, da je treba tako rekoč povsod čakati le nekaj dni, da težav s čakalnimi dobami torej ni. Vendar so po besedah Davida Breznikarja z NIJZ bolj točni podatki, ki jih pridobivajo računalniki od drugih računalnikov čez noč. Ti kažejo na mnogih področjih nedopustno dolge čakalne dobe (glej tabelo najdaljših 15 čakalnih dob). Tako se lahko zgodi, da nam sistem najprej sporoči, da bomo čakali osem dni, kasneje pa se izkaže, da nekaj mesecev. Sogovorec je dejal, da je le 20 odstotkov terminov že od začetka točnih (daljše čakanje), 80 odstotkov pa nepravih. Težava ni v računalnikih in njihovih procesih, pač pa pri izvajalcih, ki paciente triažirajo (razvrščajo) in šele nato vpišejo v čakalne sezname, meni Breznikar.
Množica podatkov, a ne pravih
Kakorkoli, podatki se zbirajo množično, a (še) niso pravi.
Za branje podatkov o čakalnih dobah je izjemno pomembna tudi vsebina: ni vseeno, ali pacient čaka na življenjsko nepomemben poseg ali na takega, brez katerega bo umrl. Ponekod se meri čakalna doba v urah (poškodovanec, možganska ali srčna kap), drugod v dnevih (rak, pomembna preiskava), nekje pa v letih (operacija nožnega palca, kile, neplodnost). Zato je enak način merjenja čakalnih dob za vseh 379 vrst preiskav in posegov neprimeren.
72.012 bolnikov je 1. avgusta čakalo nad dopustno čakalno dobo. Podatki so okvirni. Novejših in boljših podatkov ni.
Časa za porabo 35 milijonov evrov do novega leta premalo
Finančna injekcija 35 milijonov evrov, ki je na voljo letos za skrajševanje čakalnih dob, je sicer dobrodošla, a na poslovanje bolnišnic ne bo veliko vplivala, opozarjajo direktorji, ki že vse leto poudarjajo, da so cene zdravstvenih storitev za približno pet odstotkov prenizke. Stroški se namreč povečujejo, direktorji pa nimajo nanje nikakršnega vpliva. Takšna sta, denimo, draženje elektrike in plina, po drugi strani pa predvsem stroški dela, za katere se je dogovorila (prejšnja) vlada s sindikati, a sredstev za povišanje plač ni zagotovila.
Ali bo zdravstveni sistem (bolnišnice in koncesionarji) do konca leta sploh uspel pregledati in operirati toliko bolnih, da bi porabili 35 milijonov evrov? »Bolnišnice se bodo kar najbolj potrudile, a je do konca leta le tri mesece. V tem času bo zaradi praznikov veliko pomanjkanje delovnih dni,« je dejal Metod Mezek.
