Tiskane izdaje
Ljubljana - Premier Miro Cerar je po sestanku s predstavniki parlamentarnih strank, ki jim je predstavljal predloge novele zakona o obrambi, s katerim bi vojski dali začasna dodatna pooblastila pri varovanju državne meje, ocenil, da ima predlog novele zadostno podporo. Mogoče je, da bi bil zakon danes sprejet in v sredo uveljavljen. Za sprejem zakona je potrebna dvotretjinska večina v DZ, naklonjenost spremembam pa sta že nakazali tudi opozicijski SDS in NSi.
Tako bi lahko vlada državnemu zboru že v sredo predlagala, da se ukrepi, ki bi sledili zakonskim spremembam, uveljavijo in bi lahko vojska nemudoma začela izvajati dodatne naloge. Po njegovih besedah gre za stopnjevanje ukrepov, ki jih vlada sprejema glede na položaj z begunci. Zakon bi vojski v sodelovanju s policijo in v omejenem obsegu podelil pristojnost za nekatere dodatne naloge, ki so ta hip in v takšnih primerih potrebne, da se v večji meji zagotovi nadzor na meji in nad prehajanjem migrantov skozi slovensko ozemlje.
»Prihod beguncev presegel zmožnosti Slovenije«
Poslanska skupina SMC enotno podpira predlog novele zakona o obrambi. Kot je po sestanku parlamentarnih strank povedala vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer, se je Slovenija uspešno soočala s prvim valom migracijskih tokov, ki je potekal skozi državo. »V zadnjih dneh je bil prihod migrantov tako velik in žal s strani Hrvaške tako nenadzorovan, da je presegel obstoječe zmožnosti Slovenije, da se nanj odzove v mejah razpoložljivih kapacitet.«
Poslanska skupina SMC vnovič opozarja, da se soočamo z evropsko in širšo globalno humanitarno krizo, zato je ključno, da pri reševanju razmer solidarnostno sodelujejo vse države članice in vse evropske institucije.
Pooblastilo lahko velja največ pol leta
Pripadniki SV bodo lahko opozarjali, napotovali, začasno omejili gibanje oseb ter sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Za njih bodo veljale enake omejitve in pogoji izvajanja kot za policiste.
Kot pravi predlog zakona, pooblastilo veljala za čas, ko je nujno potrebno izvesti naloge in ne dlje kot tri mesece, če bo varnostna situacija še vedno slaba, pa se pooblastila lahko podaljša za dodatne tri mesece. O njem vsakokrat na predlog vlade odloča državni zbor z dvotretjinsko večino.
Poslanci SDS so opozarjali, da zakon sprejemajo prepozno. Branko Grims sicer meni, da je ta zakon zdaj edina možna rešitev, vendar poudarja, da tega ne bi bilo treba, če bi prej država uporabljala druge rešitve. Opozoril je še, da so policisti preobremenjeni, zdaj pa gre za to, da se jim pomaga, piše STA. Po njegovih besedah se mnogo hujši in številčnejši val beguncev pričakuje spomladi.
Luka Mesec (ZL) je poudaril, da bodo spremembe v zakonodajnem postopku sprejete v 12 urah, ne da bi bile razčiščene njihove posledice. Po njegovih besedah sta med drugim odprti vprašanji, kaj pomeni širša državna meja, na območju katere lahko vojska deluje, in katera prisilna sredstva lahko vojska uporablja. Sporno se mu zdi, da bo po vladnem predlogu o dodatnih pooblastilih vojski lahko odločilo zgolj 46 poslancev. Predloga po njegovih besedah poslanci ZL ne bodo podprli, bi pa podprli interventni zakon, ki bi bil vezan samo na položaj glede beguncev.
Jernej Vrtovec (NSi) pa, kot pravi, težko pristane na to, da še prejšnji teden niso vedeli, kakšen bo položaj danes. V NSi bodo sicer po njegovih besedah predlog podprli, saj se prihod migrantov povečuje, župani pa opozarjajo na nevzdržne razmere. Zanj je sicer ključno vprašanje, ali ima Slovenija scenarij za primer, če Avstrija in Nemčija zaostrita pogoje vstopa za migrante.
Katičeva je odgovorila na pripombe nekaterih poslancev in zakonodajno-pravne službe DZ in poudarila, da bo imela še naprej pristojnost za koordinacijo policija, ki bo usmerjala delo vojske. »Policija bo dajala napotitve, kako bo na terenu potekalo delovanje Slovenske vojske,« je odgovorila na vprašanje, na katerem območju bo vojska delovala.
Kot je za STA pred sestankom pojasnil zunanji minister Karl Erjavec, vlada DZ predlaga, da z novelo zakona o obrambi okrepijo pooblastila Slovenske vojske pri varovanju državne meje oz. bi ji s tem dali pristojnost opravljanja nalog, ki jih nujno potrebujemo, če želimo zagotoviti varnost za državljane. Vlada po Erjavčevih besedah namreč stopnjuje ukrepe glede na nastali položaj. Začasna pooblastila bi vojski na predlog vlade podelil DZ za omejen čas z možnostjo podaljšanja in jih pozneje na predlog vlade tudi odvzel.Zunanji minister Karl Erjavec je med drugim povedal, da so pri ukrepih vse možnosti odprte. Tudi varovalna ograja na meji.Erjavec kritičen do Hrvaške in EU
Erjavec je bil tudi zelo kritičen do hrvaške strani, ki je po njegovih besedah povsem nekooperativna. Na vprašanje, ali je Slovenija že zaprosila za pomoč EU, je odgovoril, da ti pogovori že ves čas potekajo. Premier bo po njegovem mnenju opravil še nekatere pogovore. Vendar pa Erjavec ocenjuje, da se EU žal ne odziva tako, kot bi se morala.
Opozoril je, da so še 3. septembra na neformalnem srečanju ministrov za zunanje zadeve nekateri menili, da t. i. zahodna balkanska pot ni evropski problem. Šele na zadnjem zasedanju ministrov za zunanje zadeve pa je ta pot dobila enakovreden status kot sredozemska pot. Tam pa po njegovih besedah že poteka operacija, kjer z vojaškimi ladjami nadzorujejo prihod migrantov v Evropo.
Prihod beguncev presegel vse zmožnosti
Vlada se je na nočni seji seznanila z aktualnimi razmerami glede prihoda beguncev v Slovenijo in sprejela nujne ukrepe za zagotavljanje kar se da nadzorovanega in omejenega migracijskega toka. Med drugim v parlamentarno proceduro pošilja dopolnitve zakona o obrambi.
Kot so v vladnem uradu za komuniciranje zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade, ki se je začela v ponedeljek okoli 21. ure, končala pa v zgodnjih jutranjih urah, je prihod migrantov v zadnjih treh dneh presegel vse obvladljive zmožnosti, na katere se je pripravljala Slovenija.
Po njihovih podatkih je samo v ponedeljek v Slovenijo prišlo blizu 8000 oseb, v Avstrijo pa jih je prešlo skupno zgolj 2.000, čeprav pristojni avstrijski organi trdijo, da se njihova politika glede sprejemanja ne spreminja.
Hrvaška ne najavlja prehodov beguncev
»Pritisk migrantov, ki prihajajo iz Republike Hrvaške, se še povečuje, saj Hrvaška ne najavlja prehodov migrantov v Slovenijo in jih nenadzorovano, celo namerno razpršeno pošilja na državno mejo. Zaradi ravnanja sosednjih držav je samo včeraj v Sloveniji ostalo okoli 6000 ljudi, med njimi največ žensk in otrok,« ugotavlja vlada.
Po njeni oceni Slovenija ne sme dopustiti, da bi se migranti nenadzorovano zadrževali na njenem ozemlju. Tako je vlada med drugim potrdila predlog dopolnitev zakona o obrambi, »ki zagotavlja, da se pod natančno določenimi pogoji, na podlagi odločitve državnega zbora, Slovenski vojski opredelijo nekatere dodatne naloge«. Predlog bo predvidoma še danes romal v zakonodajni postopek.
Prav tako bodo pristopili k rešitvam za nujno zagotovitev dodatnih večjih namestitvenih zmogljivosti za migrante in zadostnega števila ležišč.
Evropi Slovenija sporoča: Na preizkušnji je evropska solidarnost
Vlada poudarja, da je Slovenija najmanjša država na balkanski migracijski poti in s tem primerno omejenimi zmožnostmi, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov. »Slovenija tudi zato zdaj javno poziva države članice in evropske ustanove, naj se aktivno vključijo v prevzemanje tega nesorazmernega bremena za našo državo. Z vidika Slovenije je na preizkušnji evropska solidarnost. Iluzorno je pričakovati, da bo dvomilijonska država zaustavila, uredila in rešila tisto, česar mnogo večjim državam članicam ni uspelo«, so zapisali v sporočilu po seji vlade.
Kljub temu sporočajo, da bo Slovenija še vedno storila vse, kar je v njeni moči, za učinkovito obvladovanje migracijskega toka ter nemoteno delovanje države in življenje ljudi.
