Tiskane izdaje
Druga možnost je, da se ublažijo državni predpisi, čeprav se strinjam, da se je treba umikati z ogroženih območij,« je dejal vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Miran Drole. V klubu bodo vztrajali pri lokaciji, saj menijo, da boljše rešitve nimajo. Državo bi radi prepričali najpozneje do septembra. »Zakon dovoljuje tudi izjeme, zato pričakujemo, da bi nam z ustreznim projektom država prisluhnila,« upa tajnik kluba Branko Brezigar.
Škoda predvsem zaradi nanosov mulja
Narasle vode so potopile tudi čistilne naprave. Največ škode so povzročile zaradi nanosa mulja, vendar v Komunali Tolmin priznavajo, da so jo dobro odnesli. Voda je poleg modrejske in čistilne naprave na Tolminki zalila še vodovodno črpališče blizu tolminske industrijske cone. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja zgrajen objekt je bil dokaz, da gre za najhujšo poplavo na tem območju v zadnjih desetletjih. Črpališče je od postavitve namreč zalilo trikrat, nazadnje leta 1986, ko je bila gladina vode skoraj meter nižja, medtem ko božične poplave leta 2009 objekta niti niso dosegle.
Ekološke škode ne bo
Čistilno napravo na Tolminki je voda zadnjič zalila leta 1996, vendar je segla le do gladine zadnje lagune, tokrat je poplavila celotno območje. Uničila je strojnico za UV dezinfekcijo na iztoku čistilne naprave. Objekt bodo morali obnoviti v celoti, saj predpisi zahtevajo bakteriološko neoporečen izpust na območju kopalnih voda. Škoda verjetno ne bo presegla 10.000 evrov, stroški pa lahko narastejo zaradi nanosa mulja v zalogovnike predelanega blata. »Laguni sta polni mulja in peska. Če bomo odpadno blato lahko dehidrirali, potem ni škode, drugače pa bo precej velika,« je opozoril direktor komunale Berti Rutar. Ekološke škode zaradi poplavljene tolminske čistilne naprave ne bo, trdi Rutar: »Voda je odnesla samo vodno lečo v bazenih. Morebiti je izgledalo slabo zaradi barve vode, toda gre zgolj za lokvanju podobno rastlino, ki preprečuje stik sonca z blatom, ki pa je ostalo v bazenih,« še pojasnjuje Rutar.
Javno podjetje sicer samo za dehidracijo in odvoz blata porabi 30.000 evrov na leto. Na tolminski čistilni napravi že dlje časa potekajo temeljita vzdrževalna dela, ki jih bodo končali šele avgusta, vendar bo naprava kljub temu obratovala normalno že v prihodnjih dneh. Zaradi neobratovanja je komunala sicer pridobila državno dovoljenje za prekomerne izpuste.
Zalitje modrejske naprave so pričakovali
Za nekaj tisočakov škode bo tudi na modrejski čistilni napravi, ki deluje od spomladi, prav tako zaradi vdora mulja. Ob načrtovanju objekta so sicer nastali pomisleki zaradi bližine Soče, vendar je Rutar poudaril, da so bili odgovorni na to pripravljeni: »Če bi čistilno napravo premikali na drugo lokacijo ali dvignili njen nivo, bi bili naložba in stroški obratovanja precej višji, kot znaša škoda zaradi kratkega zalitja objekta. Vedeli smo, da se to lahko zgodi, zato smo napravo načrtovali tako, da nima izpostavljenih vitalnih delov.«
