Popovič gradi 400 metrski stolp v oblakih

Koper – Zakaj koprski župan »v oblakih gradi« vse višje stolpnice, se te dni sprašujejo Koprčani. »Z višino stolpov raste stopnja nategovanja ljudi. Preizkuša javnost, do kod lahko. Ugotovil je, da še ni prišel do konca,« je dejal zelo znani prebivalec slovenske Istre, ki noče biti imenovan. So pa tudi takšni, ki v tem vidijo smisel in izziv.

V koprskem proračunu so za letos predvideli 850.000 evrov za urbanistične in arhitekturne študije, delavnice, projektno dokumentacijo. S tem denarjem naj bi poiskali projekt, pritegnili investitorja in dosegli revolucionarni premik v razvoju mesta. Manj kot pol leta pred volitvami je menda županom dovoljeno vse. V koprski občinski upravi so začeli zbirati idejne rešitve, ki so jih zasnovali arhitekti šestih arhitekturnih birojev: Studio Pirss, Studio Kalamar, Studio AA Kultura, Architecta, Draft Architects in še Denis Simčič. To bo osnova, na podlagi katere namerava župan Boris Popovič še letos povabiti nekaj svetovno znanih imen arhitekture, ki naj bi izdelali zanimiv in uporaben projekt. Pri vseh rešitvah mora biti vključena visoka razgledna stavba, ki bi že od daleč poudarila in zaznamovala Koper. Popovič je že leta 2009 in 2010 napovedal otok in na njem stolp. Približno 140 metrov visok stolp je na otoku zasnoval tudi znameniti Tobia Scarpa, dekan beneške fakultete za arhitekturo. Otoka ni, stolp pa je medtem segel med oblake.

»Župan nima nog na mizi«

Na vprašanje, zakaj se Popovič ukvarja s tako oddaljenimi vizijami, nam je odgovoril: »Kako bi pa izgledalo, če bi spali, imeli noge na mizi in ne bi razmišljali, kako bo jutri, ko bodo razmere drugačne? Preden bi pripravili papirje, bi bili v novi krizi. Jasno je, da se pripravljamo na razvoj.«

Matej Mljač iz Draft Architects je na primer pripravil projekt Kanela Tower – 418 metrov visoki stolp, v katerem bi bili poslovni prostori, diplomatske rezidence in razkošna stanovanja, kongresni center, hotel, zabavišča. »Slovenija je izgubljena na več načinov, zato moramo iskati projekte, ki nam bodo odprli obzorja in omogočili delovanje. Res smo z eno nogo v pravljici, ampak z drugo lahko delamo revolucionaren preobrat. Nujno je treba imeti vizijo, vloga arhitektov je, da jo osmislimo, tujek lahko udomačimo. Tri slovenska obalna mesta se bodo povezala, pozneje tudi s Trstom in Reko. Luka Koper bi v tej mreži prevzela vodilno vlogo pristanišč severnega Jadrana. In ta mreža z logistiko, trgovino in turizmom postane finančno središče Jadrana. Slovenija patentira in razvija gradnjo visokih lesenih stavb, ki jih izvažamo iz Evrope na Kitajsko. Koper ima lahko razloge, da stopi korak višje,« pravi Matej Mljač.

Eni zvedavi, drugi osupli

Medtem ko del javnosti in stroke to sprejema kot izziv, je velik del trezne javnosti osupel. Maja Ivanič, predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije: »To so fantazijski projekti, ki si jih privoščijo župani, da nabirajo glasove za volitve. So popolnoma nesmiselni in nerealni. Koper že ima veliko več kvalitet in ne potrebuje dodatne stolpnice. Nenehno uničujemo našo identiteto s projekti, ki z regionalno identiteo nimajo ničesar (nekakšni Disneylandi in City Parki). Ima pa Koper ogromno cenjene in spoštovane modernistične arhitekture, ki jo občudujejo arhitekti z vsega sveta. Mi bi to podirali in gradili nekaj brez duše. Vse to ima lahko smisel le, če je konstruktivna provokacija,« je dejala Maja Ivanič.

Jože Mermal, predsednik uprave BTC Ljujbljana pa: »V Ljubljani je nova mestna uprava dovolila tudi visoke zgradbe, seveda prostorsko premišljeno in ne v bližini historičnega dela mesta. Menim, da je za Koper prav, da se krešejo mnenja, iščejo prostorske idejne rešitve za različne tipe gradenj in da so vpeti tudi najboljši domači in tuji arhitekti. Za uspeh naložbe ne potrebuješ samo investitorja, ampak tudi poslovne partnerje in stanovalce. Velika mesta v svetu tekmujejo pri gradnji visokih zgradb. Mogoče bi takšen nebotičnik dal Kopru novo, močnejšo poslovno in razvojno pozicioniranje v regiji med Reko, Ljubljano in Benetkami ter pripomogel k daljnosežnemu poslovnemu in turističnemu razcvetu slovenskega Primorja.«