Popovič svojo krivdo vali na Luko Koper

Koper – »Zaplet, zaradi katerega se še ni začela gradnja novega vhoda v pristanišče, je samo v Luki. To je samo stvar dobre volje. Če bi bil Gašpar Mišič predsednik uprave, bi bil novi vhod že zdavnaj zgrajen.« Tako vehementno je krivdo za večletno zamudo pri gradnji vhoda koprski župan Boris Popovič naprtil Luki. A dokument, ki smo ga pridobili, jasno govori ravno nasprotno: kriva je občina.

Zaradi močne burje je bilo delo v pristanišču zadnje dni ohromljeno, zaradi česar je pred Luko Koper in na cestah proti morju čakalo več tisoč tovornjakov. Župana Borisa Popoviča, ministra Petra Gaperšiča in njegove sodelavce smo zato vprašali, zakaj se po vseh napovedih ter političnih in drugih pritiskih noče z mrtve točke premakniti gradnja vsaj enega od dveh načrtovanih vhodov v pristanišče. Koprski župan je odgovoril, da ima Luka Koper že zdavnaj soglasje občine in države, vendar je problem to, ker hoče imeti občina od Luke najemnino za zemljišče, ki je last občine, Luka pa te najemnine noče plačati. Pripravljena je plačevati najemnino na fiducirani račun, s katerega bi po sodni odločitvi najemnina šla upravičencu.

»Zahteve Luka in država ne moreta sprejeti«

Toda stvar ni tako preprosta, kot poskuša javnost prepričati Boris Popovič. Iz Luke Koper so na naša vprašanja odgovorili z dokumentom, ki ga je 24. septembra 2014 po pooblastilu ministra podpisal tedanji vodja sektorja za pomorstvo Žarko Pregelj. V njem ministrstvo seznanja Luko, da se strinja s tem, da občina izda stavbno (najemno) pravico Luki, vendar »ob upoštevanju določil koncesijske uredbe, da so plačila za najemne in stavbne pravice že vključena v koncesijsko dajatev, ki jo plačuje Luka Koper«. Razlaga se zdi logična, saj bi lahko kdo upravi pristanišča v nasprotnem primeru očital, da dvakrat, enkrat s koncesijo in drugič z najemnino, plačuje isto stvar. Včeraj so nam še na ministrstvu za infrastrukturo potrdili, da »ne koncedent (država) niti koncesionar (Luka Koper) ne moreta sprejeti zahteve občine po dodatnem plačilu te pravice, ker bi s tem kršila pogoje koncesijske pogodbe«.

Poleg tega so nam na upravni enoti potrdili, da za zemljišče, na katerem je vpisana sodna omejitev razpolagalne pravice, po vsej verjetnosti ne bi izdali gradbenega dovoljenja. Čeprav je zemljišče res vpisano kot last občine Koper, je v zemljiški knjigi tudi sodna omejitev razpolaganja. Na vprašanja Dela, kako je nameraval glede na omejitve takšno zemljišče oddati v najem, nam Popovič v dveh dneh ni odgovoril. V Luki Koper poudarjajo, da najemnina ne more biti prava ovira, saj bi na leto znašala kvečjemu kakšnih 60.000 evrov, kar je zanemarljivo v primerjavi s približno petimi milijoni, ki jih Luka občini odšteje za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in koncesijo.

Srminski vhod pred bertoškim?

Če je občina prepričana v sodno zmago, bi lahko privolila tudi v nakazilo najemnine na fiduciarni račun, od koder bi po vseh pravnih razjasnitvah izvedli pravična poplačila. Najemnina pa bi morala biti za občino skoraj nepomembna glede na to, kakšna težava je za mesto zdaj tovorni promet oziroma da bi problem odpravili, če bi zgradili vhod.

Toda ne zapleta se samo pri bertoškem vhodu. Podobno se nikamor ne premakne niti pri srminskem vhodu, kjer sta lastniško neurejeni dve drugi zemljišči. Za menjavo ali odkup enega se že več kot leto dni dogovarjata komunalno podjetje Marjetica, ki ga vodi Gašpar Gašpar Mišič in infrastrukturno ministrstvo. Drugo zemljišče pa je občina Koper prenesla na občino Ankaran. »Infrastrukturno ministrstvo z občino Ankaran že izvaja postopek za pridobitev obeh zemljišč v last države, kar bi izvedli z zamenjavo z enakovrednimi zemljišči. S podelitvijo pravice gradnje koncesionarju bo koncedent razširil koncesijsko območje in s podelitvijo pravice gradnje koncesionarju omogočil nadaljevanje gradnje srminskega vhoda že v tem letu.«