Ljubljana - Državni zbor bo danes po skrajšanem postopku obravnaval spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, s katerim bosta po 18 letih urejeno področje izbrisanih in odpravljena najodmevnejša kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji. S tem bosta tudi izpolnjeni odločbi ustavnega sodišča, ki sta narekovali priznanje statusa od izbrisa dalje, torej od leta 1992 z izdajo dopolnilnih odločb, in možnost pridobitve statusa za vse druge (13.426), ki jim dosedanji zakon tega ni omogočal.
Po zakonu o državljanstvu, ki je začel veljati po osamosvojitvi, so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, pridobili državljanstvo, če so v šestih mesecih zanj zaprosili. Tako je dobilo državljanstvo okoli 170.000 ljudi. Za druge, ki iz različnih razlogov niso zaprosili zanj, pa je 26. februarja 1992 začel veljati zakon o tujcih. Ta dan so upravni organi (po novih podatkih) 25.671 ljudi izbrisali iz registra stalnega prebivalstva in s tem se je začela njihova trnova pot. Izbrisu je praviloma sledilo prenehanje delovnega razmerja, zaradi česar pozneje niso mogli dokazati, da imajo sredstva za preživljanje, brez tega pa niso dobili dovoljenja za prebivanje. Niso mogli uveljavljati socialnih pravic, rešiti stanovanjskih problemov in podobno. Znašli so se v začaranem krogu paragrafov, ki jim niso omogočali pridobitve statusa. Vlogi za izdajo dovoljenja za stalno ali začasno bivanje niso mogli priložiti veljavnega potnega lista »svoje« države, ker ga zaradi vojne niso mogli dobiti. Ker niso mogli dobiti dovoljenja za prebivanje, so morali zapustiti Slovenijo oziroma so jih prisilno odstranili ali pa jih niso spustili nazaj v Slovenijo.
Zaradi tega je ustavno sodišče (US) že v odločbi leta 1999 ugotovilo, da je zakon o tujcih v neskladju z ustavo. Njegove določbe se za izbrisane ne bi smele uporabljati. Zato je vlada pripravila zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, na podlagi katerega je pridobilo dovoljenje za stalno prebivanje 12.396 ljudi. US je v novi odločbi 2003 ugotovil, da je tudi ta zakon neustaven, ker izbrisanim ne priznava stalnega bivanja od izbrisa dalje. Ministrstvu za notranje zadeve je zato naložil, naj po uradni dolžnosti izda dopolnilne odločbe vsem tistim državljanom, ki so dovoljenje za stalno bivanje po tem zakonu že pridobili. Ministrstvo je uresničilo navodilo US in v dveh mandatih izdalo nekaj več kot 6400 dopolnilnih odločb. US pa je ugotovil neustavnost zakona tudi zato, ker ne določa meril za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje in ker ne ureja pridobitev dovoljenja za tiste, ki so jih prisilno odstranili iz države.
Spremembe zakona bodo izbrisanim omogočile, da bodo po vložitvi vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji od vložitve vloge naprej in še s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje. Zakon bo urejal status treh kategorij izbrisanih. To so otroci izbrisanih, rojeni po izbrisu v Sloveniji. Druga kategorija so tujci, ki že imajo dovoljenje za prebivanje, tretja pa tisti, ki so bili v času izbrisa državljani drugih republik, pa so danes že državljani Slovenije.