Tiskane izdaje
Jesenice – Starost objektov ter njihova funkcionalna, infrastrukturna, požarna in energetska dotrajanost so za splošno bolnišnico Jesenice (SBJ) eden največjih problemov, je gorenjskim županom, članom sveta gorenjske regije, povedal direktor SBJ dr. Janez Poklukar.
Vsaka adaptacija je postavljena pred ključno vprašanje: kje je meja smotrnosti vlaganj v izrabljene objekte in infrastrukturo na omejenem prostoru, izpostavlja Janez Poklukar. Vsak poseg v infrastrukturo pomeni tveganje, da bo potrebna zamenjava širšega obsega, ki pa je tako rekoč neizvedljiva brez zaprtja prizadetega trakta bolnišnice.
Prenatrpanost objektov onemogoča korenite prenove bolnišničnih oddelkov, ki tako niso mogoče brez selitve na začasno lokacijo in kar se je pokazalo že pri gradnji UC Jesenice, ki so ga odprli konec leta 2015. Ob kakršnihkoli gradbenih in podobnih delih (kakor pri gradnji urgence) se zelo trudijo obvladovati higienska tveganja na izpostavljenih oddelkih.
Preveč postelj
Glavna bolnišnična stavba je bila načrtovana za 120 do 130 postelj in je bila zgrajena leta 1948 s kapaciteto 180 postelj, radiološki oddelek je bil zgrajen leta 1973, ambulantni poliklinični trakt pa leta 1980. Danes ima SBJ 251 postelj, pri čemer so konec devetdesetih let prejšnjega stoletja nadzidali pediatrični oddelek. Bolnišnica je v tem obdobju iz lokalne postala regionalna, obiskujejo jo tudi pacienti iz osrednje Slovenije in severne Primorske. To postavlja paciente gorenjske regije v manj ugoden položaj v primerjavi s pacienti z drugih slovenskih območij, je prepričan Janez Poklukar.
Med gradnjo glavnih bolnišničnih objektov so veljali drugačni tehnični standardi in smernice kakovostne obravnave pacientov pa tudi drugačni standardi gradnje, saj so objekti energijsko potratni, opozarjajo v SBJ. Lani opravljene meritve v okviru razširjenega energetskega pregleda so pokazale, da jih večina sodi v energetski razred E, kar pomeni, da je potrebna prenova toplotnih izolacij zidov vseh objektov, strehe ambulantne stavbe in zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva, potrebna je še sanacija ogrevalnega sistema, prezračevalnih sistemov in razsvetljave. Najbolj pereče razmere so v bolniških sobah in intenzivnih enotah. Za te zadnje je sicer v pripravi projekt dozidave in prenove v višini 2,3 milijona evrov, ki je vključen tudi v nacionalni razvojni program.
Za prizidke ni prostora
Nekdanje parkovne površine na območju bolnišnice so pozidali (s prizidki, garažno hišo) in zdaj prostor »skoraj ne dopušča več dodatnih gradenj, saj smo omejeni z umeščenostjo kompleksa bolnišnice med državno prometnico, strmo pobočje in potok«, pravi Poklukar. Nadzidava objektov v obsegu, ki bi zadoščal za širitev bolnišničnih oddelkov, ni mogoča iz tehničnih razlogov (nosilnost). Nadgradnja urgence je sicer mogoča, a bi med gradnjo morali zapreti heliport.
Novi prostori urgence so prispevali le k reševanju prostorskih težav nekdanje urgence, sicer pa so se te še okrepile, kar je povzel predstojnik urgentnega centra dr. Robert Carotta: »Dobili smo velika vhodna vrata, za njimi pa so majhni prostori iz leta 1948.«
Zaposleni na oddelkih se trudijo, da bi na kakovost in varnost oskrbe prostorska stiska kar najmanj vplivala, kar zahteva veliko truda in pazljivosti, saj so tveganja v takem okolju večja, pravijo v SBJ in dodajajo: »Kljub temu težko govorimo o kakovostni obravnavi, če je pet pacientov nastanjenih v sobi, v kateri je prostora le za tri ali štiri postelje.«
Predlagajo novo bolnišnico
Stroški energetske in požarne sanacije ter dozidave intenzivnih enot bi presegli deset milijonov evrov, zato v SBJ predlagajo gradnjo nove regijske bolnišnice. Ta bi lahko stala zunaj urbanih središč in na stičišču dobrih prometnih povezav. Kolikšna bi bila vrednost gradnje, v SBJ ne vedo, saj, kot pravijo, že dobrih 30 let ni bil zgrajen noben primerljiv objekt splošne bolnišnice. Kot pravi Poklukar, mu stališče gorenjskih županov daje upanje, da je prostorska stiska prepoznana in da vsi skupaj potrebujejo enotno rešitev.
V osnutku strategije 2016–2025 je SBJ prepoznala, da mora postati gradnja nove regijske bolnišnice s 700 posteljami na Gorenjskem nacionalna prioriteta do leta 2025. Ugotovitev temelji predvsem na pripravljenih projekcijah potreb po zdravstvenih storitvah ter kadrovskih in prostorskih virov, so sporočili z ministrstva. Na ministrstvu za zdravje se do strategije še niso opredelili, v načrtu razvojnih programov 2017/2018 pa projekta za gradnjo nove regijske gorenjske bolnišnice ni.
