Porečje Reke v dobrem stanju, toda ...

Škocjan – V porečju Reke iz vodovodov v tla odteče tudi polovica vode, odpadne vode čistijo le za 54 odstotkov prebivalcev, občine pa nimajo programov varstva voda. Kljub temu je raziskava v okviru enoletnega čezmejnega projekta pokazala, da je vodno bogastvo v porečju Reke v dobrem stanju. A pri tem raziskovalci opozarjajo, da bodo morale občine povezati in nujno odpraviti pomanjkljivo čiščenje odplak.

»Z raziskavo javno dostopnih podatkov smo dobili potrditev, da je okoljski kapital porečja Reke velik. Vodno bogastvo je v dobrem stanju. Najšibkejši je njegov ekonomski kapital. Zadovoljni bomo namreč lahko šele, ko bodo očiščene odpadne vode vsaj 95 odstotkov prebivalstva, zlasti v naseljih zgornjega toka Reke. Bistvena izboljšava bi bile tudi naložbe v obnovo vodovodnih sistemov,« je za Delo povedal Borut Peric iz Parka Škocjanske jame.

Park je vodilni partner v projektu Skupni sistem vrednotenja trajnosti upravljanja vodnih virov parkov Škocjanske jame in Risnjak. V čezmejnem projektu raziskave vode Snežnika in Risnjaka, ki si delijo skupni kraški vodonosnik, so poleg obeh parkov sodelovali še Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Geološki zavod Slovenije in Geotehniška fakulteta Univerze v Zagrebu.

Metoda kot pri Ženevskem jezeru

Za oceno stanja voda v porečju Reke, vplivnega območja Škocjanskih jam s 454 kvadratnih kilometrov površine pretežno v občini Ilirska Bistrica, so uporabili metodologijo Lemano, ki so jo Švicarji razvili za Ženevsko jezero, ko je bilo onesnaženo s fosfati. Trajnostni kapital so ocenjevali z vidika okoljskega, ekonomskega in socialnega premoženja na podlagi 21 meril.

Kot zelo neugodne so bile pri ekonomskem prepoznane izgube vode iz omrežja in pomanjkljivo čiščenje odpadnih voda, pri socialnem pa neobčutljivost prebivalstva glede vode in pomanjkanje zavedanja o varstvu voda. »Dobro oceno so dobili mikrobiološka kakovost vode, kemijska kakovost izpustov iz čistilnih naprav, obveščenost prebivalstva o pitni vodi in še nekateri drugi parametri,« je dejal Peric.

Občine na območju raziskav bi se po mnenju raziskovalcev morale povezati in oblikovati skupni načrt za odpravo ugotovljenih težav.

Občina Iliriska Bistrica ni bila zainteresirana

Hrvaški partnerji so se ukvarjali predvsem s povirnim delom Kolpe pod Risnjakom v Gorskem Kotarju. V projekt se je vključila še občina Delnice, ki je za naselje Crni Lug s pomočjo 16.500 evrov iz projekta pripravila načrt za gradnjo sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Žal se v projekt in na razpis evropskega sklada za regionalni razvoj ni prijavila občina Ilirska Bistrica in tako ostala brez približno 80.000 evrov, ki bi jih lahko pridobila za izdelavo projektov za sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda za vasi v zgornjem toku Reke. Zakaj v razpisu niso prepoznali priložnosti, nam z občine niso odgovorili.

Za določitev podrobnejše razvodnice med črnomorskim in jadranskim porečjem na območju Snežnika so opravili sledilni poskus, ki še ni dal končnih rezultatov. Ker je bil prejšnji opravljen na južni strani Snežnika, so zdaj sledilo izlili v brezno v Blatni dolini pri Mašunu. Manjši del sledila so do zdaj našli v izviru Malni na Planinskem polju in v Rakovem Škocjanu. Po večjem dežju oziroma visokih vodah pa bi se lahko pojavilo še na Cerkniškem polju, Pivki, Loškem polju, izviru Bistrice ter izvirih Riječine in Čabranke na hrvaški strani.

Imajo dovoljenja, potrebujejo denar

V Komunalnem podjetju Ilirska Bistrica zagotavljajo, da pripravljajo projekte za čiščenje odpadnih voda za vasi zgornjega toka Reke. Kot je dejal direktor Igor Batista, bi lahko že obnavljali tudi vodovode, uresničitev načrtov pa bo odvisna od pridobivanja evropskega denarja. Gradbena dovoljenja za obnovo vodovodov so pridobili že v pripravah za (propadli) projekt Oskrba Obale s pitno vodo, gradnja vodovodov pa bi stala približno devet milijonov evrov. »Na centralni čistilni napravi Ilirska Bistrica čistimo odplake 5000 populacijskih enot.« Zgraditi je treba še sistem za 3000 enot v vaseh gorvodno ob Reki, od Jasena do Zabič.

»Glede na zdaj znane možnosti financiranja načrtujemo gradnjo kanalizacije do bistriške čistilne naprave, s tem, da bomo morali iz obstoječe kanalizacije izločiti meteorne vode.«

Ker bodo po vaseh hkrati s kanalizacijo gradili tudi drugo komunalno infrastrukturo, ocenjujejo, kot pravi Batista, da bodo za vse potrebovali od deset do 12 milijonov evrov, uresničili pa samo z evropskim sofinanciranjem.