Tiskane izdaje
Komisija za preprečevanje korupcije je danes nadgradila Supervizor, sistem za spremljanje izplačil iz javnega sektorja. Podatki, ki nam jih je uspelo prečesati do zdaj, razkrivajo, da sta med fakultetami Univerze v Ljubljani izdatne avtorske honorarje zaposlenim najpogosteje izplačevali fakulteta za upravo in ekonomska fakulteta.
Največ avtorskih honorarjev je od leta 2003 do danes sicer prejel sodni tolmač za turški jezik Abdulaziz Počinka: 769.000 evrov.
Ministrici več kot 600.000 evrov
Drugouvrščena na seznamu prejemnikov, ki so iz javnega sektorja prejeli največ avtorskih izplačil, je nekdanja dekanja fakultete za upravo, danes pa ministrica za izobraževanje Stanislava Setnikar Cankar: med aprilom 2004 in januarjem 2015 je po podatkih Supervizorja − poleg plače − zaslužila še 636.000 evrov avtorskih honorarjev. Od tega ji je 85 odstotkov honorarjev (542.000 evrov) nakazala fakulteta za upravo, ki jo je vodila do septembra 2013.
Ministrica je sicer od vseh javnih subjektov v tem obdobju prejela 636.069 evrov , samo od fakultete za upravo pa 541.849 evrov.
Nekoliko več avtorskih honorarjev je s fakultete za upravo prejel redni profesor dr. Mirko Vintar, ki sicer med vsemi prejemniki avtorskih izplačil od leta 2003 zaseda tretje mesto. Vintar je med decembrom 2003 in novembrom 2014 prejel nekaj več kot 548.000 evrov, od drugih javnih subjektov pa še dobrih 20.000 evrov.
Med prejemniki avtorskih honorarjev je tudi sedanji dekan fakultete za upravo, izredni profesor dr. Janez Stare. Od avgusta 2003 do februarja 2015 je prejel honorarje v skupni višini 297.000 evrov, vseh skupaj pa se je nabralo za 361.000 evrov.
Neekonomična ekonomska fakulteta
Dekanja Ekonomske fakultete v Ljubljani, dr. Metka Tekavčič, je od avgusta 2003 do februarja 2015 poleg redne plače prejela še 235.000 evrov avtorskih izplačil, ki ji jih je nakazala »njena« fakulteta. Ta izplačila predstavljajo 78 odstotkov vseh avtorskih izplačil, ki jih je prejela v tem času, saj je slabih 65 avtorskih tisočakov prejela tudi iz drugih javnih virov.
Toda nesporni »zmagovalec« prejetih honorarjev z ekonomske fakultete je tamkajšnji redni profesor dr. Maks Tajnikar, ki se s skupno 411.000 evri uvršča na deseto mesto vseh prejemnikov tovrstnih plačil iz javnega sektorja. Od tega je z ekonomske fakultete prejel 403.000 evrov ali dobrih 95 odstotkov.
Tajnikar je od vseh javnih subjektov v tem obdobju prejel 421.502 evra, samo od ekonomske fakultete pa 402.687 evrov.
Med drugimi bolj obdarjenimi prejemniki avtorskih izplačil na tej fakulteti sta še redni profesor dr. Marko Jaklič, ki je med julijem 2003 in januarjem 2015 prejel za skupno 265.000 evrov honorarjev. Ta vsota predstavlja 94-odstotni delež vseh avtorskih izplačil Jakliču iz javnega sektorja, ki v seštevku znesejo 282.000 evrov.
Ekonomsko fakulteto (EF) smo prosili za pojasnila v zvezi s prejemniki najvišjih skupnih vsot honorarjev, to so dekanja Tekavčičeva, profesorja Tajnikar in Jaklič ter redni profesor dr. Marko Hočevar, ki je od oktobra 2003 do januarja 2015 prejel avtorska izplačila v skupni višini 306.000 evrov.
Zanimalo nas je, ali so bili vsi navedeni v tem obdobju zaposleni na fakulteti, zakaj so jim bila izplačani avtorski honorarji in za katera avtorska dela. Prav tako smo vprašali, ali je dekanja Tekavčičeva sama podpisala svoje avtorske pogodbe s fakulteto.
Potrdili so, da so bili vsi našteti v tem obdobju zaposleni na fakulteti. V tem času so EF vodili dr. Maks Tajnikar, današnji minister dr. Dušan Mramor in danes Tekavčičeva. »Ekonomska fakulteta izplačuje podjemne in avtorske pogodbe svojim zaposlenim za dela, opravljena v okviru projektov in dejavnosti, s katerimi pridobivamo finančne vire na trgu,« so pojasnili avtorska izplačila. Pravijo, da je zanje pridobivanje tržnih projektov nujno, ker s tem izpolnjujejo zaveze mednarodnih kakovostnih standardov, »ki zahtevajo, da skrbimo za prenos znanja med akademsko sfero in gospodarstvom ter širšim družbenim okoljem«. Prav tako na ta način že desetletja pridobivajo nujna sredstva za razvoj in financiranje kakovosti, česar pa z javnimi viri, na kar že leta opozarjajo, ne morejo zagotoviti. Tako si bodo še naprej prizadevali za pridobivanje tržnih projektov.
Tega, katera avtorska dela so s honorarji poplačali navedenim zaposlenim, niso pojasnili, so pa poudarili, da gre izključno za »dela, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa«. Zadolžitve predavateljev v pedagoškem in raziskovalnem delu so, zatrjujejo, jasno opredeljene in evidentirane. Dodali so še, da so avtorske in podjemne pogodbe »najbolj obdavčena oblika dela v Sloveniji«.
Fakulteta za upravo bo podala pojasnila
S Fakultete za upravo so za Delo potrdili, da so bili vsi navedeni prejemniki avtorskih izplačil − poleg Setnikar Cankarjeve še dekan Stare, sedanja prodekanja dr. Maja Klun in profesorji dr. Vintar, dr. Polonca Kovač − v obdobju od 2003 do danes zaposleni na fakulteti. Dr. Srečko Devjak se je upokojil leta 2013, a z njimi sodeluje prek pogodb o delu pri zagovorih nekaterih diplomskih nalog, ki jih morajo študenti še dokončati, dr. Rudolf Kocijančič, upokojen od junija 2012, pa prejema plačilo za sodelovanje pri treh predmetih.
V skupni izjavi za medije pa so sporočili, da niso izplačevali nobenih izrednih stroškov ali dodatnih storitev, ki ne bi bile potrebne za izvajanje temeljnega poslanstva fakultete.
Pri tem opozarjajo, da so dolžni spoštovati veljavno delovno zakonodajo, interventne ukrepe in skrbeti za karierno pot pedagoškega delavca. Za opravljeno delo na fakulteti obstaja ustrezna evidenca. Navajajo, da že več kot 20 let merijo opravljanje dela in sodelovanje pri upravljanju. Ta sistem pa je osnova za izplačila. »Poleg tega v zadnjih letih vsa izplačila pogodb o delu tudi najavimo in predhodno zaprosimo za soglasje tako Upravni odbor Univerze v Ljubljani kot tudi Upravni odbor Fakultete za upravo. Podpisnik pogodb je dekan. Podpisnik pogodb, ki jih fakulteta sklene z dekanom je, skladno s Statutom in Pravili fakultete, vedno pooblaščeni prodekan ali predsednik upravnega odbora.«
Za pojasnila smo zaprosili tudi Univerzo v Mariboru, katere zaslužni profesor dr. Vladislav Rajkovič se po skupni vsoti avtorskih prejemkov uvršča na sedmo mesto prejemnikov v državi. Vodja kabineta rektorja mariborske univerze Jože Furman nam je zgodaj popoldne sporočil, da nam bodo odgovorili v zakonitem roku. Po zakonu o medijih to pomeni v sedmih delovnih dneh.
Prav tako smo prek službe za odnose z javnostjo ministrstva za izobraževanje za pojasnila prosili ministrico Setnikar Cankarjevo. Njena pojasnila še čakamo, je pa za odgovorila, da bo podatke preverila, pri čemer pa je domnevala, da gre zlasti za izplačila, povezana s pedagoškim delom za izredni študij.
