Porodnice za bližino doma, stroka za varnost

»V številnih ginekološko-porodniških ustanovah so se pojavili resni znaki, ki kažejo na nekatere pomanjkljivosti sedanje organiziranosti ginekološko-porodniške službe v državi in njene sposobnosti zagotavljanja 24-urne dežurne službe,« je zapisano v strategiji, ki jo je sprejela stroka in jo je minister Dorjan Marušič dal ta teden v javno razpravo.

ned, 30.01.2011, 08:11

Bistveni težavi sta dve: premalo zdravnikov za vsa dežurna mesta za 24-urno oskrbo v vseh 14 porodnišnicah in v nekaterih premalo porodov, da bi zdravniki, ki se sicer trudijo po svojih najboljših močeh, pravočasno prepoznali zaplete in primerno ukrepali ali preposlali porodnico v večji center.

Ginekološko-porodniška stroka je bila v petek na nujni seji odbora za zdravstvo, kjer se je začela javna razprava o nadaljnjem razvoju ginekološko-porodniške službe v Sloveniji, jasna: varna in kakovostna porodnišnica naj bi imela najmanj tisoč porodov na leto, optimalno pa je, če jih ima od 1500 do 1700. To pomeni, da ima v povprečju vsaj tri, v boljšem primeru pa štiri ali pet porodov na dan. Pri tolikšnem številu porodov bodo v povprečju trije ali štirje carski rezi na teden, ena ali dve izhodni operaciji, ena ali dve medenični vstavi in rodili se bodo eni dvojčki na dva tedna. To bo prineslo zdravnikom, ki delajo v porodnišnici, dovolj izkušenj, da bodo delali kakovostno in varno. Potrebne so tudi oprema in podporne službe, če se z življenjem porodnice ali otroka resnično kaj zaplete.

Čas prevoza ni odločilen

»Imela sem najbolj normalno nosečnost. Potem pa se je vse zgodilo v pol ure. V Brežicah sem rodila 700 in 1000 gramov težki deklici. Takoj so ju odpeljali v Ljubljano in jima rešili življenje, za kar sem hvaležna dr. Cerarju,« je v petek na nujni seji odbora za zdravstvo povedala predstavnica civilne iniciative za ohranitev porodnišnice v Brežicah Goranka Krošelj. Čeprav se vsak dan vozi delat v Ljubljano, ji je ta vendarle tuja in raje rodi v Brežicah, je dejala in tako utemeljila zahtevo 20.000 sopodpisnic iniciative proti zaprtju brežiške bolnišnice. »V neki porodnišnici je ženska krvavela po porodu. Ker niso imeli v tej porodnišnici ustrezne krvi, so čakali osem ur, da so kri pripeljali iz Ljubljane. Ženska ni umrla, a ima okvarjeno hipofizo,« je na to odgovoril v državnem zboru prof. dr. Vasilij Cerar, soavtor strategije o razvoju ginekološko-porodniške službe v Sloveniji.

Podpisniki iniciative poudarjajo, da mora biti porodnišnica čim bližje domu porodnic, zlasti zaradi varnosti oziroma čim krajše poti v primeru nepričakovanega poroda. Ginekolog Vasilij Cerar, ki ima za seboj več kot 40 let izkušenj v porodništvu, pa je povedal, da čas prevoza v Sloveniji ni odločilen dejavnik za uspešnost poroda. Če bi hoteli, da bi vse ženske imele do porodnišnice približno enako daleč, bi morali imeti 20 ali celo 25 porodnišnic, je bilo slišati na razpravi. Obenem pa podatki kažejo, da se veliko žensk odloča za porod v Ljubljani in ne v najbližji porodnišnici, kar ljubljansko porodnišnico dodatno obremeni, lokalne pa pogosto samujejo.

Lani se je za porod v Ljubljani odločilo 307 žensk od drugod, ki so vse normalno rodile, druga skupina pa so tiste, ki jih pripeljejo v ljubljansko porodnišnico ali kak drug večji center iz nuje. »Danes so zapleti pri porodih pogostejši kot včasih. Pred pol stoletja je bila povprečna starost porodnice od 20 do 25 let, zdaj je 29,5 leta,« je povedal Iztok Takač, strokovni vodja mariborske ginekološke klinike. V trboveljski porodnišnici je po besedah Miroslava Jurce 80 odstotkov normalnih porodov, pri preostalih so zapleti. In ko se zaplete, so pomembne predvsem izkušnje strokovnega osebja.

Vse porodnišnice 
niso enako varne

Podatki za večletno obdobje (2002-2009) kažejo, da se rodi v Sloveniji vsak dan v povprečju 51,7 otroka. Manj kot dva poroda na dan imajo v povprečju porodnišnice v Brežicah, Trbovljah, na Jesenicah in v Kopru. Od dva do tri porode so imeli v Murski Soboti, Novem mestu, Novi Gorici, na Ptuju in v Slovenj Gradcu. Te porodnišnice torej po mnenju stroke ne izpolnjujejo merila varnosti. Od tri do šest porodov imajo porodnišnice Kranj, Postojna, Maribor in Celje. V Ljubljani imajo v povprečju od 16 do 17 porodov na dan.

Tako se je v tem obdobju zgodilo, da so bili v eni od manjših porodnišnic kar deset dni zaporedoma brez poroda, drugod je med dvema porodoma dvojčkov minilo kar 352 dni, v tretji porodnišnici so bili 39 dni brez carskega reza. Koliko so torej usposobljeni zdravniki v takih porodnišnicah za najtežje primere, če vemo, da pri kirurgih šteje tako rekoč samo vsakodnevna praksa?

V Sloveniji se s 16 ginekologov na 100.000 prebivalcev uvrščamo v evropsko povprečje. Več jih imajo v Švici (17), na Švedskem (21), Češkem (21), v Italiji (22), Grčiji (26) in na Slovaškem (33), manj pa v Belgiji (14), na Finskem (13), Norveškem (13), Danskem (11), v Franciji (9) in na Nizozemskem (6). Imamo 268 specialistov ginekologije, od tega jih 156 dela v bolnišnicah, 67 na primarni ravni v zdravstvenem domu, 44 je zasebnikov na primarni ravni, eden dela v zdravilišču, 60 pa jih še specializira.

Naša posebnost je, da ginekologi, ki delajo v ambulantah na primarni ravni, ne dežurajo v bolnišnicah. Druga težava je, da je polovica naših ginekologov starih več kot 50 let in jim torej po zakonu ni treba dežurati. Skoraj tretjina se jih bo v naslednjih nekaj letih upokojila. Tako bo čedalje teže zagotavljati, da bo ustrezno kadrovsko oskrbovanih vseh 27 sedanjih dežurnih mest v porodnišnicah, opozarjajo ginekologi v strategiji.

Pripravljavci strategije zato predlagajo, da bi najprej začeli dežurati tudi ambulantni ginekologi, v nadaljevanju pa bi nekatere porodnišnice združili. To seveda pomeni zaprtje nekaterih porodnih oddelkov. Katerih, ni zapisano. Predlagajo tudi, da bi dobile več pooblastil babice, predvsem za vodenje nosečnosti zdravih žensk in nekatere preventivne postopke.

Na nujni seji odbora za zdravstvo so opozicijski poslanci kljub naštetemu poudarjali, da so male, butične porodnišnice za rojevanje ugodnejše, ker so prijaznejše. Za ohranitev tako imenovanih podeželskih porodnišnic se je zavzel tudi poslanec SDS France Cukjati, sam splošni zdravnik, ki je menil, da gre pri tokratni strategiji za umetno vprašanje kakovosti in varnosti, v resnici pa je opisana zdravniška doktrina zaradi pomanjkanja denarja. Da so vse bolnišnične storitve, tudi porodi, zelo velik strošek, je zapisano tudi v strategiji.

Petletna specializacija zdravnika ginekologa, ki bo tudi porodničar, stane 236.438 evrov. Samo delo ekipe v vsaki porodni sobi - v ekipi so babica, ginekolog porodničar, anesteziolog, anestezijska sestra - stane 821.688 evrov na leto. Stroški sanitetnega in drugega materiala za delovanje porodne sobe so od 152.300 do 172.300 evrov. Seveda potrebuje vsaka porodna soba tudi opremo, dobro opremljena porodnišnica pa mora dandanes imeti tudi celo vrsto dragih aparatov.

Zato je vprašanje števila porodnišnic poleg varnosti porodnic seveda tudi ekonomsko vprašanje. Opozicijski poslanci so na nujni seji pozvali vlado, naj ne varčuje ravno pri porodnišnicah. A minister Dorjan Marušič je povedal, da bi morali podobno reorganizirati celotno zdravstvo - podobne ukrepe načrtujejo najprej za področja pediatrije, onkologije, radiologije -, da bo sploh lahko preživelo naslednjih deset let. Sicer bi morali nameniti zdravstvu bistveno več denarja kot zdaj.

Poslanci so na petkovi nujni seji odbora za zdravstvo sklenili, da je treba strategijo razvoja ginekologije in porodništva dopolniti, da bo »upoštevala potrebe in zadovoljstvo pacientk«.

Prijavi sovražni govor