Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

»Portorož« v kitajskem pristanišču

Slovenski ladjar še nikoli tako dobro opremljen, pripravljen tudi na leta suhih krav.

tor, 29.11.2011, 19:40

Kobilico za ladjo so položili 16.12.2010, splovili pa so jo 2. septembra letos. Dolga je 190 in široka 32 metrov, njena nosilnost je 57.000 ton in sodi med tri največje (enako velike) slovenske ladje. Poganja jo sodoben MAN motor z močjo 9.480 kW, ki pri hitrosti 13,2 vozla porabi 35 ton goriva na dan.

Nakup zadnje ladje iz velikega nemškega naročila ladij na Kitajskem pa pomeni tudi nekakšen mejnik v tej in vrsti drugih kitajskih ladjedelnic, saj naročila za naslednja leta upadajo. V ladjedelnici Hantong bodo prihodnje leto izdelali še 16 ladij, za leto 2013 pa imajo le še 10 naročil.

Nantong – Splošna plovba je danes prevzela in krstila novo ladjo Portorož v kitajskem pristanišču Nantong ob reki Jangce. Portorož je četrta ladja s tem imenom, slovenski ladjar pa zdaj upravlja z 28 ladjami, ki skupaj premorejo 1.025.000 ton nosilnosti. To je največje in najmlajše (v povprečju 12 let) ladjevje doslej.

Ladjo je krstila Duška Žitko, svetovalka Pomorskega muzeja Piran, ki ji je zaželela varno plovbo po morskih prostranstvih in vešče izogibanje čerem.

Egon Bandelj, predsednik uprave, pa je v svojem nagovoru dejal, da se bo 190-metrska velikanka pridružila več kot 50.000 ladjam na morju, na katerem preživijo samo najboljši, najhitrejši, najbolj izurjeni in najbolje opremljeni. »Zato se uspeh vsakega ladjarja začne v dobri ladjedelnici,« je poudaril Bandelj.

Splošna plovba je imela še pred nekaj več kot osmimi leti vsega 14 čezoceank in 430.000 ton nosilnosti. Odkar se je leta 2003 pomorski trg začel vzpenjati, je portoroškemu ladjarju uspelo več kot podvojiti zmogljivosti, predvsem pa temeljito pomladiti floto. »V osmih letih, odkar predsedujem družbi, smo kupili 19 novih ali mlajših rabljenih ladij. Samo dve sta še starejši - Slovenija in Piran (26 in 25 let). Starost našega ladjevja je zdaj občutno pod povprečjem, značilnim za ladjevje za razsute tovore v svetu,« je pojasnil prvi mož daleč najuspešnejše ladjarske družbe z območja nekdanje Jugoslavije in dodal, da so v zadnjih treh letih kupili štiri povsem nove ladje.

Zadnje tri (Tamar, Trenta in zdaj Portorož) so sestrske ladje, ki jih je portoroški ladjar naročil v konzorciju z drugimi nemškimi ladjarji konec leta 2007. Naročilo je bilo izjemno, saj so v ladjedelnici Jiangsu Hantong Ship heavy Industries Co. tedaj skupaj naročili kar 16 ladij. Cena ni bila za vse ladje enaka. Za Portorož (zadnjo v skupini) bo Splošna plovba odštela »le« približno 26,5 milijona ameriških dolarjev (prava cena je poslovna skrivnost). To je v primerjavi s prejšnjima dvema približno 10 milijonov dolarjev ceneje in zato novo pridobitev ocenjujejo kot priložnost. Tudi cene ladij so namreč odvisne od gibanja cen voznin, ki so v zadnjem letu močno padle. Splošna plovba je za nakup zagotovila 40 odstotkov lastne gotovine, 60 odstotkov pa je kredit Deutsche Bank.

Osnovna flota Splošne plovbe šteje 21 ladij (921.000 ton nosilnosti), v najemu pa imajo še 7 ladij skupne nosilnoti 104.000 ton. Portorož bo plula pod malteško zastavo. Posadka šteje 23 članov, poveljuje ji kapitan Miroslav Koželj iz Izole. Na ladji je šest Slovencev, večina posadke pa so Filipinci. Prevažala bo rudo, premog, žitarice in jeklene proizvode v t.i. prosti (ne linijski) plovbi med vsemi svetovnimi pristanišči.

Povezane novice

Unicredit prodaja petino Splošne plovbe
17. november ob 09:48
Ponujena cena za omenjeni delež mora znašati najmanj 6,8 milijona evrov, sicer ponudba ni veljavna.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
Darci10

Slovenski ladjar in ureditev kopenskih prometnih povezav bi lahko rešili in pospešili razvoj države. Razne prisklednike iz Slovenskih železnic pa enostavno zradirati.

ŽAl pa politika, katero se gredo posamezniki zavirajo razvoj povezav v notranjost države in v globalne prometne tokove.

29. november 2011, ob 19:48:55
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej