Posamezni oddaljeni pacienti so kolateralna škoda

Celje, Trbovlje − Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na še dveh obiskih spet poslušala kritike pravilnika o nujni medicinski pomoči. Nekateri prebivalci Zgornje Savinjske doline bodo po novem do prvega zdravnika oddaljeni več kot eno uro, v Zagorju župan že napoveduje ustavno presojo, če bo pravilnik ostal takšen, kot je. Do 22. maja bo ministrstvo še sprejemalo pripombe.

Savinjska regija ima urgentni center (UC) v Celju, v katerem je že nekaj opreme, v celoti bo opremljen predvidoma septembra. Je tudi eden redkih, kjer bo ločena obravnava otrok. Satelitska urgentna centra (SUC) bosta še v Šmarju pri Jelšah in Velenju. V Nazarjah, kjer so skrbeli za območje Zgornje Savinjske doline, po novem predlogu ostajajo z reševalnim vozilom brez zdravnika, najbližji bo SUC v Velenju.

To je po mnenju direktorice ZD Nazarje Darje Es nesprejemljivo: »Osemdeset odstotkov prebivalcev na podeželju mora biti od nujne medicinske pomoči (NMP) oddaljenih največ 20 minut. Pri nas bi po tem predlogu 80 odstotkov prebivalcev Zgornje Savinjske doline, gre za 16.000 ljudi, ostalo nepokritih.« Županom teh občin so člani delovne skupine, ki je pripravljala pravilnik, obljubili, da bodo prišli na obisk, saj so ta problem tudi sami zaznali. S predvideno organizacijo NMP ni zadovoljna niti direktorica ZD Laško Janja Knapič, kjer bodo prav tako ob zdravnika, imeli bodo reševalno vozilo: »Pokrivamo območje z 18.000 ljudmi, nekateri bodo od NMP oddaljeni 40 minut. Za ministrstvo so ti pacienti kolateralna škoda, za nas pa je to občutno poslabšanje razmer.«

Ustavna presoja?

Pravilniku so v Zasavju očitali, da ruši sedanjo dobro organizirano NMP na primarni ravni, ne upošteva pomanjkanja urgentnih zdravnikov, z laično prvo pomočjo resno ogroža življenja pacientov, male bolnike ignorira, pometa z družinskimi zdravniki, državljane deli na prvo- in drugorazredne, država pa s pravilnikom hiti, ker se boji nove kazni iz EU. Zagorski župan Matjaž Švagan je napovedal celo ustavno presojo pravilnika, če bo sprejet v sedanjem besedilu.

UC v Splošni bolnišnici Trbovlje (SBT) je dokončan in opremljen, ima uporabno dovoljenje, a samo za zagon bi potrebovali 15 dodatnih medicinskih sester. Prve internistične paciente bi lahko sprejeli septembra, kirurške pa teoretično še prej, pravi Marina Barovič, direktorica, a sprejem prvih urgentnih pacientov v SBT ostaja neznanka. Še večja je denar za delovanje UC, saj jih bo ministrstvo obravnavalo individualno.

Milojka Kolar Celarc verjame, da nekajletni prehodni čas pomeni prednost v vzpostavitvi mreže UC in da se Slovenija zdaj preveč ukvarja s strukturo po tem obdobju: »Prave številke bodo znane čez tri leta. Do takrat se bo izobrazilo 300 novih specialistov za delo v mreži UC. Čas je, da vzpostavimo NMP, ki bo s posredovalci pri prvi pomoči pomenila več preživelih.«

Organizacija

Ministrica je napovedala krepitev primarnega zdravstvenega varstva: »Na primarni ravni so zdravniki s 500 do 3600 pacienti. Ni res, da bomo družinskim zdravnikom nekaj vzeli, ko jih bomo ločili od urgentnih, ampak bodo imeli več časa za svoje paciente.« Ločitve pa pravzaprav ne bo, smo slišali v Celju, kjer so zdravniki opozorili, da se bosta družinska in urgentna medicina spet mešali pri zdravnikih v pripravljenosti. Spraševali so se, kdo bo za te zdravnike takrat odgovoren, ali UC ali ZD, in kdo jih bo plačal. Je pa ministrica zavrnila navedbe, da bo delovanje UC precej dražje: »Ta sistem bo dražji zaradi novih dejavnosti: dispečerski center, triažni sistem in del opazovalnice. Gre za dodatnih od deset do 12 milijonov evrov.«