Tiskane izdaje
Brežice – Računsko sodišče je že leta 2011 ugotovilo, da merila za določitev 10,3 milijona evrov letne jedrske rente posavskim občinam niso skladna z zakonom. Medtem ko del okoljskega ministrstva ob spremembi uredbe zagovarja tudi znižanje rente za polovico, temu nasprotujejo občine in minister s Krškega.
Nova uredba o merilih za določitev višine jedrske rente, ki je bila pod nadzorom tedanjega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka iz Brežic sprejeta v zadnjih izdihljajih prve Janševe vlade leta 2008, je krepko dvignila višino jedrskega nadomestila.
Rento, ki so si jo posavske občine razdelile med letoma 2004 in 2008, namreč zdaj prejmejo v vsega dobrem letu dni.
Računsko sodišče je glede porasta višine nadomestila zapisalo, da sredstva, zbrana v skladu za razgradnjo, ne bodo zadoščala za pokritje vseh stroškov izvedbe odlagališča (dodatno bo treba obremeniti ceno elektrike iz jedrske elektrarne Jek, op. p.). Spremembo uredbe je zahtevalo zaradi dveh drugih ugotovitev.
Prepolovitev ali ohranitev višine nadomestila
Nadomestilo za jedrske odpadke se sme izplačati samo za 500 metrov oddaljeno območje okoli odlagališča, in ne za območje desetkilometrskega kroga, kot je določeno v sedanji uredbi.
Druga sporna ugotovitev računskega sodišča je, da se nadomestili za Jek in odlagališče seštevata, čeprav povečanje omejene rabe prostora ni ugotovljeno. Petstometrski krog okoli odlagališča se namreč nahaja znotraj 1500-metrskega nadzorovanega območja okoli Jeka.
Okoljsko ministrstvo je v prejšnjem letu pripravilo dve različici spremenjene uredbe. Oba predloga izpolnjujeta zahtevi računskega sodišča in del višine nadomestila, ki se tiče Jek, določata pri slabih petih milijonih evrov.
Velika razlika med različicama A in B nastane pri višini rente za odlagališče. Medtem ko različica A predvideva pol milijona rente in skupno nadomestilo v višini 5,5 milijona, različica B predvideva dobrih pet milijonov rente za odlagališče in skupno nadomestilo v višini 10,3 milijona evrov.
Višina rente vezana na soglasje za odlagališče
»Naš prostor je degradiran. V preteklosti dogovorjena cena za te objekte je deset milijonov evrov,« je dejal župan Krškega Miran Stanko. »Če bi se nadomestilo krčilo, bi bilo negotovo vsaj soglasje krške občine za gradnjo odlagališča.«
Želji sevniške občine – zaradi napačno zarisane lokacije odlagališča že od leta 2009 zahteva povišanje nadomestila s 400 evrov na 0,6 milijona – sosednje občine večinoma ne nasprotujejo. Drugače je z zahtevo Brežic.
»Prav je, da vse občine dobijo rento, a pošteno bi bilo, da se zaradi vpliva vetra in podtalnice [oboje v smeri Brežic] uredba spremeni v korist Brežic,« pravi župan Ivan Molan.
Na parlamentarni seji za nadzor javnih financ prejšnji teden je bilo rečeno, da bo okoljsko ministrstvo javno razpravo z občinami glede spremembe uredbe začelo v mesecu dni.
Ob varianti A in B tudi tretja verzija nove uredbe?
Katero različico (A ali B ali tretjo, ki se neuradno pripravlja in bo vključevala spremenljivko družbena sprejemljivost) bo država zagovarjala, smo povprašali tudi na ministrstvu. Odgovor so nam obljubili za konec tega tedna.
Nekaj strokovnjakov na ministrstvu je prepričanih, da je treba nadomestilo znižati za polovico. V tem primeru bo višina nadomestila za odpadke primerljiva s tujino.
Slovenija bi tako lokalnim skupnostim za odlagališče na kubični meter odpadkov plačala 27 evrov, in ne 295 evrov (Španija šest evrov, ZDA 16, Švica 33, Kanada 34).
Minister Franc Bogovič iz Krškega krčenju nadomestila nasprotuje. Stališče je na najmanj dveh sestankih predstavil tudi Matjažu Ferjančiču z okoljskega ministrstva. Ta je zato na protikorupcijsko komisijo poslal vprašanje, ali se lahko minister Bogovič zaradi navzkrižja interesov izloči iz odločanja o novi uredbi.
»Vprašanje ne vsebuje dovolj informacij, na podlagi katerih bi lahko komisija presodila, ali gre v opisanem primeru za nasprotje interesov ali ne,« so na vprašanje Dela odgovorili s protikorupcijske komisije.
