Poslovnež Arsenovič kupil ruševino na Lentu

Maribor – Žički dvor, ena najbolj sesutih in zanemarjenih stavb na mariborskem Lentu, ki kazi celotno podobo obrežja Drave, je bila kot kaže prodana. Po desetih letih neuspelih iskanj potencialnega investitorja doma in v tujini je bil na dražbi prodan za 214 tisoč evrov.

Na Mestni občini Maribor so pojasnili, da je zahtevano deset odstotno varščino pred dražbo vplačal samo en interesent, po neuradnih informacijah mariborski podjetnik Saša Arsenovič, zato je bil objekt s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem prodan po začetni izklicni ceni 214.000 evrov. Kakšni so njegovi načrti s stavbo še ni razkril, glede na pogoje dražbe pa bo moral upoštevati spomeniško-varstvene pogoje, vendar bo lahko povsem samostojno odločal kakšna bo njegova funkcija in namembnost.

Nič več v javnem interesu

Pomisleke, da je znesek nižji od vrednosti same parcele, ki je velika okoli 2200 kvadratnih metrov in da so omilili nekatere zahteve po spoštovanju spomeniških standardov, na občini zavračajo. Letos so Žički dvorec prvič prodajali po metodi javne dražbe, prejšnja leta pa večkrat letno po metodi javnega zbiranja ponudb, vendar brez uspeha.

Zagotavljajo, da je objekt še zmeraj kulturni spomenik, s katerim je treba ravnati skladno s smernicami, ki jih predpisuje zavod za varstvo kulturne dediščine. Dražitelj oziroma ponudnik je dolžan v roku petnajstih dni po dražbi podpisati pogodbo, ki jo nato podpiše še župan, nato ima na volj še enak rok, da plača preostanek kupnine, kar pomeni, da posel še ni dokončno sklenjen.

A očitno je ob postopkih pri razpisu za javno dražbo izpadlo določilo o prihodnji namembnosti objekta, ki bi moral biti po dosedaj določenih izhodiščih tako ali drugače v skladu s tako imenovanim javnim interesom.

Leta propadlih načrtov

Žički dvor je sedaj povsem zapuščen in potreben celovite obnove. Pred nekaj leti mu je dodatno škodo naredil še požar. Nekaj sanacijskih posegov je bilo izvedenih le za zavarovanje statike objekta oziroma za preprečitev dostopa v njegovo notranjost, le prostovoljci so nedavno počistili tam odvržene odpadke, kar bi lahko povzročilo nov požar. Prva priložnost za revitalizacijo dvora se je ponudila leta 2004, ko je bila na zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine izdelana dokumentacija za smernice obnove. Takratno vodstvo mariborske občine se je skupaj z Narodnim domom potegovalo za sedež Evropske orkestrske akademije v Mariboru in s kandidaturo tudi uspelo. Sedež akademije naj bi bil na Žičkem dvoru, v katerem so predvideli ob ostalih funkcionalnih prostorih za delovanje akademije tudi gostinske in prenočitvene zmogljivosti, vendar je celoten projekt padel v vodo.

Pred petimi leti so se aktivnosti za ureditev tega akutnega problema ponovno pospešile. Na Mestni občini Maribor so pripravili načrt, po katerem bi v Žičkem dvoru uredili hotel in restavracijo, vendar investitorja - projekt nakupa, obnove in rekonstrukcije je bil ocenjen na pet do osem milijonov evrov - kljub številnim razpisom in zbiranjem ponudb niso našli.

Na problem so opozorili tudi v času izvajanja projekta Evropske prestolnice kulture 2012, ko je slikar Jože Šubic tam pripravil opozorilno instalacijo, vendar posebnega odmeva ni bilo, na dokončno obnovo čaka tudi sosednja nekdanja minoritska cerkev, ki pa je na srečo v precej boljšem stanju.