Tiskane izdaje
Ljubljana – Merjenje priljubljenosti strank v anketah je za volivce najbolj neuporabna informacija, so prepričani na inštitutu Danes je nov dan. Bolj kot to, koga bodo volili drugi, bi jih moralo zanimati dogajanje v parlamentu. Tako bi imeli več možnosti, da bo jutri kaj drugače, pravijo avtorji digitalnega orodja Parlameter, ki bo od danes zvečer na voljo vsem uporabnikom spleta.
Inštitut Danes je nov dan je vzniknil jeseni 2012 kot podpornik vstajniškega gibanja. Tudi po tem je želja po učinkovitejšem delovanju slovenske politike pri približno 30 članih inštituta ostala. Lotevali so se vedno novih projektov in se z internetnimi pobudami pojavljali ob priložnostih, kot sta sprejemanje družinskega zakonika in prihod pribežnikov.
Vendar je večina civilne družbe po vstajah zaspala, pravi eden od članov Žiga Vrtačič: »Nobena trenutna politična stran ne vzbuja dovolj iskric za njeno aktivacijo. To pa seveda ne pomeni, da je vse v najlepšem redu.« Odgovor na takšno apatijo je ravno aktivizem vseh vrst, meni Vrtačič: »Mi na to opozarjamo na internetu, ki je naš življenjski prostor. Tukaj znamo in zmoremo največ.«
»Zloba« v praksi
Tudi zato so se pred dvema letoma lotili zasnove digitalnega orodja Parlameter, namenjenega spremljanju dela poslancev. Sprva so se z obiski državnega zbora učili o zakonodajnih procesih in drugih odločitvah parlamenta, nato pa so s portala državnega zbora začeli pridobivati transkripte govorov poslancev in druge podatke o njihovem delu. Ti so javno dostopni, a zaradi količine nepregledni. »Če bi dogajanje v parlamentu lahko vsi spremljali tako preprosto, kot to počnemo pri aktivnostih stikov na družbenih omrežjih, bi bilo splošnega zanimanja za politiko morda več,« razmišlja Vrtačič.
Večina ne ve, kaj se v državnem zboru sploh dogaja, čeprav je vedenje o tem ključno za njihove odločitve na volitvah, s tem pa za boljše delovanje države, dodaja Filip Muki Dobranić z inštituta Danes je nov dan. »Nihče zares ne pozna delovnika poslanca. Preprosto smo se navadili, da so načeloma zlobni; eni bolj, drugi manj. V resnici pa ne vemo, kako je ta zloba, če sploh je zloba, videti v praksi. In Parlameter nam bo, upam, to razkril,« razlaga o motivih za zagon digitalnega orodja.
Podatki niso suho zlato
Kljub temu je ekipa po začetnem zagonu načrt o tem, da bodo naredili spletno platformo, ki bo delovanje vseh poslancev izmerila zares objektivno, hitro opustila. »To bi bila idealistična zabloda. Družbe ni mogoče natančno izmeriti samo s številkami, ker je možnih interpretacij preveč,« je realen Vrtačič. Zavedajo se namreč, da zbrani podatki sami po sebi niso suho zlato, nujno pa jih je treba podajati v kontekstu. »Število besed poslanca in njihova primerjava z drugimi v poslanskih klopeh seveda nista tako ključna. Če pa vidimo, da je nekdo v parlamentu že dve leti, je član dveh komisij in delovnih teles, število njegovih besed pa je zelo majhno, so to lahko zgovorni podatki. Te smo spremenili v informacije, zgodba pa mora nastati na strani uporabnika orodja,« opozarja Vrtačič.
Recimo transparentnosti da
Koliko bo nadzor nad delom v parlamentu vzpostavljen v prihodnje, je odvisno tudi od državnega zbora. Kot opisuje Vrtačič, vsi podatki za tehnološko sicer naporen projekt niso bili na voljo nemudoma. Za njihovo strukturiranje so porabili leto dni, saj je nemalokrat zaradi kadrovskih in tehnoloških sposobnosti državne institucije trajalo več dni, da so s spleta pridobili podatke z določenih sej. Na voljo so bili tisti z vseh plenarnih in sej delovnih teles, nemogoče pa je bilo dobiti rezultate glasovanj poslancev s sej na delovnih telesih. »Kot so nam dejali, teh podatkov ni, ker je po stavbi državnega zbora zaradi spomeniškega varstva nemogoče položiti nove kable,« razlaga Muki Dobranić.
Vendar so takšne tehnološke odločitve odvisne samo od politične volje, je prepričan. Kar pa še ne pomeni, da ne morejo najti rešitve za to, da bi imele vse sobe institucije prek brezžične povezave glasovnice, na podlagi česar bi lahko videli, kako je kdo glasoval. »Če bi se našla vlada, koalicija ali skupek strank, ki bi rekel transparentnosti da, bi lahko veliko stvari izboljšali. Tega sami ne moremo spremeniti. Bitka, da to orodje zares postane uporabno, se torej šele začenja,« pravi.
Želeli bi si še, da poslancem novo orodje ne bi vzbujalo strahu, ampak da bi izboljšalo komunikacijo med njimi in državljani. »Sicer pa so bili poslanci, s katerimi smo govorili, Parlametra načeloma veseli. Vsi so prepričani, da delajo veliko,« dodaja Muki Dobranić.
Parlameter je med 1200 prijavami kot edini slovenski projekt prejel več kot 300.000 evrov na razpisu spletnega velikana Google. Kot pravijo pri inštitutu Danes je nov dan, bodo denar namenili razvijanju platforme v vsaj treh tujih državah. »Slovenska različica je tako šele začetek,« pravi Vrtačič.
