Ljubljana - Minister za zdravje Dorjan Marušič je na včerajšnji novinarski konferenci skupaj z državnim sekretarjem Ivanom Erženom in direktorico direktorata za zdravstveno ekonomiko Eldo Gregorič Rogelj zagotovil, da tudi spremenjeni način dela, ki bi se zaradi odpovedi zdravnikov delu čez polni čas lahko uveljavil 1. septembra, ne bo ogrozil varnosti bolnikov. Za vsa nujna, akutna zdravljenja bo poskrbljeno, zapletom na področju kirurgije (podaljševanje čakanja na nenujne operacije) pa se zaradi izrazitega pomanjkanja anesteziologov ne bo mogoče izogniti. Ekipa resornega ministrstva se v prihodnjih dneh ne bo sestajala le s predstavniki vodstev sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ampak tudi z direktorji bolnišnic. Ti so načrtovane ukrepe usmerili v reorganizacijo dežurstev, v (boljše) povezovanje med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva in v uvajanje turnusov. Minister pravi, da pričakuje boljše rešitve, zato se bodo pogovori z direktorji zdravstvenih zavodov, ki naj bi spremembe utemeljili na celovitih analizah, nadaljevali.
Minister za zdravje je včeraj priznal, da je »v teh kriznih časih težko biti minister. Kjer koli se dotakneš sistema, je grozno - idej je veliko, pripravljenosti na spremembe pa zelo malo. A slovensko zdravstvo te spremembe čakajo - z mano ali s kom drugim.« Potem ko je vodstvom zdravstvenih zavodov dal nalogo, da do 15. avgusta na ministrstvo posredujejo novo organizacijsko shemo dežurne službe, ki bo tudi po 1. septembru omogočala neprekinjeno, 24-urno zdravstveno oskrbo pacientov oziroma obolelih, je videl, da bo piljenje teh predlogov treba še nadaljevati - in tako najti pravo rešitev, ki bo sprejemljiva za zdravnike in najboljša za paciente.
Pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so do včeraj dobili tovrstne podatke od 24 bolnišnic, od Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Psihiatrične bolnišnice Idrija in Medicinskega klimatskega zdravilišča Rakitna pa še ne. Od 59 zdravstvenih domov jih je podatke združenju posredovalo 50, Osnovno zdravstvo Gorenjske, zdravstveni domovi Šmarje pri Jelšah, v Celju, Domžalah, Postojni, Dravogradu, Piranu, Radečah in Slovenj Gradcu, Železniški zdravstveni dom in Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani pa tega še niso storili.
Po podatkih združenja zdravstvenih zavodov je soglasja za delo čez polni čas umaknilo 2185 zdravnikov (Fides je imel včeraj podatek o nekoliko večjem številu, in sicer 2211); med temi jih 1786 dela v bolnišnici (15 od teh jih dela po podjemni pogodbi), 399 pa v zdravstvenem domu (30 je koncesionarjev, sedem zdravnikov pa dela po podjemni pogodbi).
Kot poudarjajo v vodstvu združenja zdravstvenih zavodov, v treh bolnišnicah (Topolšica, Postojna, Ormož in v ljubljanski psihiatrični kliniki) in 11 zdravstvenih domovih (Kočevje, Dravograd, Laško, Lenart, Medvode, Metlika, Nova Gorica - zobozdravniki, Slovenske Konjice, Šentjur in Vrhnika ter Zdravstveno-reševalni center Koroške) odpovedi soglasij ni bilo.
Natančna ocena posledic in nujnih ukrepov, ki bodo vsaj ponekod morali voditi v korenito reorganizacijo, za zdaj ni mogoča. Kot poudarjajo v vodstvu združenja, namreč posamezni zavodi podatke še vedno pošiljajo, zato celovite slike napovedujočih se novih razmer še ni. Zdajšnji podatki kažejo, da se reorganizaciji ne bodo mogli izogniti v (vsaj) 11 bolnišnicah, med njimi sta tudi ljubljanski in mariborski Univerzitetni klinični center, in sedmih zdravstvenih domovih.
Rešitev pri predsedniku?
Ministra Dorjana Marušiča je, skupaj s predsednikom sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konradom Kuštrinom, podpredsednikom Fidesa Damjanom Polhom in predsednikom zdravstvenega sveta, sicer strokovnim direktorjem Pediatrične klinike Ljubljana Rajkom Kendo, včeraj sprejel tudi predsednik države Danilo Türk. Naj spomnimo, da je Kenda, ki je pred nekaj dnevi opozoril, da bi zdravniki po 1. septembru morali nameniti posebno pozornost nemotenemu zagotavljanju zdravstvene oskrbe zlasti otrok (pa čeprav s simboličnim upoštevanjem pravil, ki jih morajo v skladu z določbami zakonodaje izpolniti v času stavke), že pred mesecem dni Türku posredoval pisno pobudo za rešitev problema z dežurstvi. Omenjeni so se s predsednikom pogovarjali o možnih rešitvah tega resnega problema.
Opozorila, da vlada precej nerodno pripravlja teren za celovito reformo zdravstvenega sistema, z ustvarjanjem očit(a)nega spora z zdravništvom, se v zadnjih dneh kar vrstijo. Pri tem ima ministrstvo za zdravje sicer »v delu« veliko dobrih projektov, med drugim skrajševanje čakalnih dob, k čemur naj bi pripomogel pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov - ta je bil 3. avgusta objavljen v uradnem listu, dan pozneje je začel veljati, v praksi pa ga bodo začeli uporabljati v začetku septembra. Žal pa se uveljavitev novih pravil, s katerimi želijo v zdravstvu najprej oklestiti najdaljše repe čakalnih vrst, časovno ujema z začetkom dela po novih organizacijskih shemah, po katerih bodo po posameznih zdravstvenih zavodih reševali delovni izpad, ki ga bo povzročil množični umik zdravniških soglasij za delo čez polni delovni čas. Se bo učinek obojega izničil?