Pošta večji problem od razžalitve
Višje sodišče ugodilo Janezu Janši in Eugeniji Carl prisojeno odškodnino vrnilo v ponovno sojenje.
Odpri galerijo
Janez Janša in odvetnik Franci Matoz med odhodom s celjskega sodišča, kjer proti Janši teče tudi kazenski postopek zaradi razžalitve novinark. FOTO: Brane Piano
Celje – Tukajšnje višje sodišče je v senatu, ki mu je predsedovala sodnica Maša Butenko, razveljavilo sodbo, da mora Janez Janša novinarki TV Slovenija (TVS) Eugeniji Carl plačati 6000 evrov odškodnine in povrniti sodne stroške zaradi razžalitve s tvitom iz marca 2016.
A drugostopenjsko sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je Janša novinarko (in v ločenem postopku tudi urednico na TVS Mojco Šetinc Pašek) razžalil s tem, ko je tvitnil, da »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.« Ne, višje sodišče je sledilo pritožbi pritožnika, da mu tožba ni bila vročena oziroma ni mogel vedeti, da se je nevročena pošiljka vrnila na Okrajno sodišče v Velenju, in o tem ni bil obveščen. Zato mu sodišče ne bi smelo izreči zamudne sodbe, torej sodbe, ki se izreče, če se toženi ne odziva na sodna pisanja in po določenem roku velja, da mu je bila pošta fiktivno vročena, kakor je sodišče sodbo sprva izreklo.
Bistvo sodbe celjskega višjega sodišča torej je, da je ugodilo Janševi pritožbi, v kateri je zahteval vrnitev zadeve v prvotno stanje, in je sojenje vrnilo na prvo stopnjo. Višje sodišče namreč ni moglo ugotoviti ali je bil Janša pravilno obveščen, da se pošta, potem ko je ni dvignil in mu je nato niso mogli niti vročiti, spet nahaja na sodišču.
Eugenija Carl je razsodbo pospremila z besedami: »Vedno bom zagovarjala, da se morajo katerikoli toženi stranki v kateremkoli postopku zagotoviti vse pravice, ki ji gredo. Sodišče naj brez sence dvoma ugotovi, ali je bilo vročanje pravilno izpeljano. V sodbi višjega sodišča gre za vprašanje postopka, ne vsebine. Prepričana sem, da ni sodišča, ki bi razsodilo, da vsebina tvita ni bila žaljiva.«
A drugostopenjsko sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je Janša novinarko (in v ločenem postopku tudi urednico na TVS Mojco Šetinc Pašek) razžalil s tem, ko je tvitnil, da »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.« Ne, višje sodišče je sledilo pritožbi pritožnika, da mu tožba ni bila vročena oziroma ni mogel vedeti, da se je nevročena pošiljka vrnila na Okrajno sodišče v Velenju, in o tem ni bil obveščen. Zato mu sodišče ne bi smelo izreči zamudne sodbe, torej sodbe, ki se izreče, če se toženi ne odziva na sodna pisanja in po določenem roku velja, da mu je bila pošta fiktivno vročena, kakor je sodišče sodbo sprva izreklo.
Bistvo sodbe celjskega višjega sodišča torej je, da je ugodilo Janševi pritožbi, v kateri je zahteval vrnitev zadeve v prvotno stanje, in je sojenje vrnilo na prvo stopnjo. Višje sodišče namreč ni moglo ugotoviti ali je bil Janša pravilno obveščen, da se pošta, potem ko je ni dvignil in mu je nato niso mogli niti vročiti, spet nahaja na sodišču.
Eugenija Carl je razsodbo pospremila z besedami: »Vedno bom zagovarjala, da se morajo katerikoli toženi stranki v kateremkoli postopku zagotoviti vse pravice, ki ji gredo. Sodišče naj brez sence dvoma ugotovi, ali je bilo vročanje pravilno izpeljano. V sodbi višjega sodišča gre za vprašanje postopka, ne vsebine. Prepričana sem, da ni sodišča, ki bi razsodilo, da vsebina tvita ni bila žaljiva.«
