Tiskane izdaje
Grosuplje – Država je s postavitvijo zapornic v Spodnji Slivnici poskrbela za varno prečkanje tirov, po katerih vozi samo en vlak na dan, pešcev in avtomobilov pa skoraj ni, prebivalci grosupeljskih gosto naseljenih Sončnih dvorov in Brezja pa so vsak dan izpostavljeni nevarnostim pri prečkanju veliko bolj obremenjene dolenjske železniške proge, ki je zavarovana samo z Andrejevim križem.
Precej ogorčenja med Grosupeljčani so pred kratkim povzročile postavljene avtomatske zapornice na kočevski progi pod Spodnjo Slivnico, za katere je država plačala več kot 300.000 evrov. Strošek ureditve ceste na omenjenem prehodu, ki je namenjen varnemu prečkanju tirov le nekaj traktoristom in večernim sprehajalcem in pelje naravnost med travnike in njive, pa je znašal 48.115,47 evra in sta si ga razdelila ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter grosupeljska občina. »Zelo težko, da boste dočakali vlak. Tu vozi samo enkrat na dan,« nas je opozoril poštar, medtem ko smo čakali, da se bodo zapornice spustile, ko bodo mimo švigali vlaki. Poštar je imel prav – po dobri uri in pol vlaka ni bilo od nikoder, prav tako ne avtomobilov in sprehajalcev.
Za prehod so se zavzeli domačini
Na vprašanje Dela, kdo je naročil postavitev zapornic, so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor povedali, da naložba poteka v okviru projekta obnove železniške proge Grosuplje–Kočevje, ter da je skladna s predlogom komisije za nivojske prehode iz leta 2008, ki jo je imenoval prometni minister Patrick Vlačič, in katere člana sta tudi predstavnik lokalne skupnosti in upravljavec ceste. Zaradi določil pravilnika o nivojskih prehodih, da se mora število prehodov omejiti na najnujnejše, je komisija sprejela sklep, na podlagi katerega je minister pristojen za promet izdal odločbo o ureditvi nivojskih prehodov. Ta določa, da se ukine šest prehodov, štirje pa se zavarujejo z avtomatskimi zapornicami, med njimi tudi ta v Spodnji Slivnici. Želja železničarskega sektorja je bila, da se ukine čim več prehodov, a ker za to ni bilo zakonske podlage – predstavniki lokalne skupnosti pa so izrazili zahtevo prebivalcev, da ti ostanejo – jih je bilo potrebno zavarovati z avtomatsko napravo, pojasnjujejo na omenjenem ministrstvu.
V bran zapornicam je stopil tudi tamkajšnji predsednik krajevne skupnosti Alojz Bavdek. Pravi, da zapornice morajo biti, saj bi moralo v primeru zaprtja tega prehoda več deset lastnikov zemljišč, ki jih imajo na drugi strani proge, narediti pet kilometrov daljšo pot, da bi prispeli do svojih nepremičnin. Direktor grosupeljske občinske uprave Dušan Hočevar je povedal, da je nekdanji minister Patrick Vlačič občini in Slovenskim železnicam z odločbo naložil urediti in zavarovati prehod v Spodnji Slivnici.
Kdaj do nadvoza
Medtem ko se Slivničani ponašajo z zapornicami, prebivalci Sončnih dvorov in Brezja vsak dan skoraj v centru Grosuplja s strahom prečkajo tire na zelo prometni progi med Ljubljano in Novim mestom, po kateri se v obe smeri, po podatkih železniške postaje v Grosupljem, pelje 58 tovornih in potniških vlakov na dan. Potem ko je pred osmimi leti nekdanje ljubljansko Gradbeno podjetje Grosuplje zgradilo stanovanjsko naselje Sončni dvori za približno 2000 ljudi, se je promet z osebnimi avtomobili zgostil, prehod čez železniško progo pa je tudi zaradi ovinka na tirih, ki voznikom zakrije pogled, smrtno nevaren.
Prejšnji četrtek smo med 10. in 12. uro v dveh urah pri prečkanju proge našteli 564 osebnih avtomobilov, tovornjakov in motorjev ter več deset pešcev, med njimi so bili tudi vrtčevski otroci. Občina in ministrstvo v vseh teh letih nista storila ničesar, da bi ljudem omogočila varno prečkanje proge, pravijo ogorčeni stanovalci Sončnih dvorov. Slovenske železnice so sicer upočasnile vožnjo vlakov, občina pa je postavila prometni znak, s katerim so prepovedali vožnjo tovornjakom daljšim od petih metrov. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so na vprašanje Dela, kdaj bodo postavili zapornice ob tej progi, odgovorili, da je minister leta 2005 izdal odločbo, da se mora ta nivojski prehod ukiniti, takoj ko bo grosupeljska občina zgradila nadvoz. V grosupeljski občini pa so pojasnili, da postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) vodijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, občina pa je v krožišču pri Sparu zgradila cestni krak, ki bo (nekoč) vodil na nadvoz. Ko bo vlada sprejela DPN bo občina začela s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, je povedal Hočevar.
Ministrstvo bi grosupeljski prehod lahko zaprlo
Na vprašanje, če bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor na prehodu čez tire v Sončne dvore do izgradnje nadvoza postavilo vsaj zapornice za določen čas, so odgovorili, da take možnosti ni, saj je sedanji prehod znotraj postajnega območja, širina ceste je preozka in tudi naklon ceste je prevelik. Na omenjenem ministrstvu smo neuradno izvedeli, da prehoda tudi v sedanji obliki sploh ne bi smelo biti, in da bi ga vsak dosedanji minister skladno s predpisi lahko v vsakem trenutku zaprl, a tega ne stori, ker bi to za njegovo stranko pomenilo »manj glasov«.
