V živo: Žičnata ograja bo dolga 80 kilometrov

Hrvaška prepričana, da je del žičnate ograje na njihovem ozemlju. Ostojić: Slovenija naj jo odstrani, sicer jo bomo sami.

Objavljeno
11. november 2015 06.15
Posodobljeno
11. november 2015 06.15
Postavljanje ograje na meji na Gibini
 Š. P., S. P, Pi. K., Delo.si; STA
Š. P., S. P, Pi. K., Delo.si; STA

Vlada je v ponedeljek sklenila, da bodo začeli postavljati tehnične ovire na meji, a da meja ostaja odprta. Župani štirih obmejnih občin so se včeraj sestali s predstavniki civilne zaščite in notranjega ministrstva ter pretresli načrtovane ukrepe ob predvidenih novih prihodih beguncev. Po sestanku pa je župan Zavrča Miran Vuk pojasnil, da se bo postavljanje ograj začelo v sredo zjutraj.

Dogajanje spremljamo v živo po urah:

20.00: Župani obmejnih krajev so o nadaljnem postavljanju žičnate ograje slabo obveščeni. Zaradi žičnate ograje so zaskrbljeni tudi lovci.

18.22: Postavitev žičnatih ograj poteka izključno na slovenskem ozemlju in ne prejudicira poteka državne meje, ki je predmet arbitražnega postopka med državama, so danes sporočili iz Urada vlade za komuniciranje. Kot so zapisali, je bila o tem predhodno seznanjena tudi hrvaška vlada. Uradne note, da še niso prejeli, na terenu, da je bilo policistom predano le ustno opozorilo.

18.14: Predstavnik hrvaške policije Goran Burušić pričakuje, da bo po tem, ko je danes prenesel sporočilo Zagreba na slovensko stran, da je žičnata ograja postavljena na hrvaški strani, jutri dopoldan ta premaknjena, piše hrvaški Dnevnik.

17.27: Razmere na mejnem prehodu Rigonce so napete. Kot poroča Jutarnji list na spletni strani so tam slovenske in hrvaške specialne enote, prišel pa je tudi vodja zagrebške policije Goran Burušić, ki je odklonil povabilo slovenske strani, da bi se o problemu (Hrvaška trdi, da je ograja postavljena na njihovem ozmelju) pogovorili v pisarni. Po pisanju časopisa, naj bi se enoti sosednjih držav dogovorili, da bosta z ukrepanjem počakali, da se o tem dogovorijo na višji ravni. Žičnata ograja tako v tem trenutku ostaja nedotaknjena. Območje po pisanju STA preletava tudi helikopter, novinarjem pa dostop do mostu, ki povezuje mejna prehoda ni dovoljen.

 

      Pogovori med slovensko in hrvaško stranjo o tem, na čigavem ozemlju stoji ograja. Foto: Cropix

17.11: Ranko Ostojić je zanikal očitek Slovenije, da Hrvaška ne registrira beguncev, ki jih prevaža proti Sloveniji ter je dejal, da niti Slovenija ne vpisuje podatkov o beguncih v skupni sistem registracije. »Podatkov ne vpisujemo v sistem, ker tega ne počne prva država sprejema. Mi bomo začeli vpisovati podatke v sistem, ko bo to počela Grčija v svojih hotspotih,« je povedal. Pojasnil je, da so na ta način zavarovali Hrvaško, da ne bo postala hotspot pri vrnitvi beguncev, ki ne bodo uspeli dobiti pravico za bivanja v Evropi.

17.07: Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je pozdravil slovenski ukrep in poudaril, da je cilj teh ukrepov, da tisti, ki »nimajo možnosti za azil, tudi ne pridejo do srednje Evrope.« Po njegovih trditvah je med migranti okoli 20 odstotkov Sircev in ne 100 odstotkov. »Večji izziv ni visoko število vojnih beguncev, temveč visoko število tistih, ki sedaj vidijo priložnost, da pridejo v Evropo,« je povedal Kurz in dodal, da v idealnih razmerah tisti, ki nimajo možnosti za azil, sploh ne bi smeli nadaljevati poti iz Grčije. A to po besedah Kurza ne deluje in te ljudi je sedaj treba na schengenski meji zaustaviti.

17.05: Nemčija se vrača k dublinski uredbi, ki za obravnavanje prošenj za azil v večini primerov določa tiste države, kjer so prosilci vstopili v Evropsko unijo. O tem, kaj to konkretno pomeni, se je Delova dopisnica v Berlinu po telefonu pogovarjala z dr. Tobiasom Platejem iz službe za stike z javnostjo nemškega notranjega ministrstva.

16.43: Hrvaška policija bo opozorila slovenske kolege, da so del žične ograje postavili na hrvaškem ozemlju nedaleč od Rigonc, je za STA potrdila tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Helena Biočić. Biočićeva je dodala, da se ne dogaja nič dramatičnega ter da so slovenski sosedje nekoliko zgrešili državno mejo.

16.39: Zunanji minister Karl Erjavec je danes med obiskom na Dunaju vodji kabineta avstrijskega kanclerja Josefu Ostermayerju napovedal, da bo Slovenija na določenih delih meje s Hrvaško postavila skupno 80 kilometrov ograje. 

 

      Foto: Jože Pojbič

16.25: Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je dejal, da bo Ljubljani poslal protestno noto, saj da je del žičnate ograje postavila na hrvaškem teritoriju. »Če Slovenija ograje ne bo odstranila, jo bomo sami.«

15.45: Po informacijah hrvaškega Dnevnika bo hrvaška intervencijska policija čez kakšno uro začela odstranjevati žičnato ograjo, ki jo je Slovenija postavila na svoji južni meji. Razlog naj bi bil v tem, da je slovenska vojska žico pri mejnem prehodu Rigonce postavila na hrvaškem ozemlju, navaja omenjeni časopis na spletni strani.

15.22: Avstrijska vlada namerava uvesti nov sistem nadzora meje pri Špilju, ki bi zagotovil nadzorovan prihod prebežnikov. Po navedbah avstrijskega generalnega direktorja za javno varnost Konrada Koglerja pa v vladi še ni dogovora o morebitni postavitvi ograje na meji.

Na avstrijskem notranjem ministrstvu so se tako dogovorili, da bodo sistem vzpostavili v roku od treh do šestih tednov. Eden izmed ukrepov je, da bi mejo med avtocesto in železniško progo pri Špilju blokirali, prebežniki bi se zbrali na slovenski strani, nato pa bi jih na avstrijski strani sprejeli na nekakšno »območje prihodov«. Tam je predvidena ločitev moških, žensk in družin ter kontrola beguncev in migrantov pri vstopu v Avstrijo. A po Koglerjevih besedah ni predvidena registracija prebežnikov z odvzemom prstnih odtisov v skladu z dublinsko uredbo, ki se uporablja na zunanjih mejah EU. To je namreč obvezno samo na zunanjih mejah schengenskega območja ali če begunci v Avstriji zaprosijo za azil, ne pa pri nadaljevanju njihove poti v Nemčijo. Po tej mejni kontroli so predvidena območja za oskrbo in nadaljnji transport prebežnikov. A načrt mejnega nadzora po Koglerjevih besedah predvideva, da bodo nazaj v Slovenijo nemudoma poslali migrante iz balkanskih držav, ki nimajo možnosti za azil. Za te migrante bodo vzpostavili tako imenovano območje zavračanja. Kogler je zatrdil, da se o vračanju balkanskih migrantov pogovarjajo s slovenskimi kolegi.

Medtem pa se po poročanju agencije APA vladajoči SPÖ in ÖVP še nista dogovorili, kako bi prebežnikom, ki bi se poskušali izogniti mejnim kontrolam, preprečili nezakonit prehod meje. Po Koglerjevih besedah obstaja več modelov − da bi mejo pri Špilju nadzorovali z osebjem, tehničnimi sredstvi ali kombinacijo obeh. Do petka naj bi se dogovorili še o tem.

15.00: Tiskovna konferenca vlade

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na tiskovni konferenci dejal, da je situacija trenutno normalna, kar pomeni, da je pretok prebežnikov 8000 na dan. V prihodnjih dneh se pričakuje nekoliko večje število prihodov, a so izhodi iz Slovenije običajni.

»V tem trenutku si želimo, da bi države na Balkanski poti več energije vložile v obravnavo migracijskega toka, da bi se tok uravnaval glede na stanje v posamezni državi. Države želimo spodbuditi, da vzpostavijo dodatne kapacitete za nastanitev prebežnikov, s čimer bi lažje dosegali cilje, ki smo si jih postavili v Bruslju.«

Ukrepi za preprečevanje razlivanja migrantov po zeleni meji, kot so tudi ograje, so po Šefičevih besedah v skladu z zakonom. Trenutno je postavljene že kilometer in pol bodeče ograje, na območju Rigoncev kilometer, na območju Gibine pa 500 metrov. Njihova namestitev je za zdaj predvidena za pol leta. Kje vse jih bodo namestili, Šefic ni želel razkriti.»Namenjene so kanaliziranju migracijskega toka na ključne točke, kjer prebežnike lahko sprejmemo. Kot že rečeno, s tem se preprečuje razpršenost. S tem lajšamo tudi delo policiji, prostovoljcem in humanitarnim organizacijam kot tudi beguncem in migrantom, da bodo na točkah lahko ustrezno oskrbljeni,« je dejal Šefic.

Danes do ene ure popoldan je v Slovenijo vstopilo 181.000 prebežnikov, registriranih je bilo 130.000 tujcev, med njimi je trenutno po Šefičevih besedah še vedno več moških, a se povečuje število žensk in mladoletnikov. Po nacionalnosti izstopajo državljani Sirije, ki jih je bilo 63.000, nato državljani Afganistana, Iraka in Pakistana. Od 17. septembra do 10. novembra je za mednarodno zaščito zaprosilo 79 oseb, od tega 23 državljanov Iraka, 15 Afganistana in Irana, 13 državljanov Kosova, štirje državljani Srbije ...

13.15: Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je danes v Slavonskem Brodu ocenil, da je ograja z bodečo žico, ki jo Slovenija postavlja ob hrvaški meji, »stran vržen denar«.

»Če so povedali, da gre za tehnične ovire, ki naj bi usmerjale pritok beguncev, je verjetno pričakovati, da Hrvaška ne bo spoštovala dogovorov,« je opozoril Ostojić.

12.45: Unicef je Sloveniji v zvezi z begunsko problematiko poslal dvoje priporočil. Ta predvidevajo, da se begunskim materam z dojenčki omogoči ločen prostor za dojenje, kjer bo mati v miru in zasebnosti lahko dojila, prav tako pa naj se doječim materam zagotovi čim bolj raznovrstna hrana in v večjih količinah z dovolj pijače.

Unicef poleg tega priporoča možnost pomoči svetovalke za dojenje, nasveta usposobljenega zdravstvenega delavca, če dojenje ne bi steklo in bi otrok potreboval mlečno formulo. Poleg tega naj bo vsak par mati-otrok deležen pregleda pri pediatru oziroma zdravniku, ki bo ocenil otrokovo in materino stanje, z materami iz arabskih držav pa naj delajo izključno ženske.

12.10: Brežiški in razkriški župan, Ivan Molan in Stanko Ivanušič ob postavljanju bodeče žice na meji s Hrvaško mirita občane. Ivanušič prosi za razumevanje vse, ki jih ograja moti, saj je po njegovih besedah namenjena le usmerjanju toka beguncev. Kot pojasnjuje Molan, je ukrep začasne narave in na življenje v občini nima posebnega vpliva.

»Tudi nam gre ograja na živce, toda razmere so na žalost take, da se nekako moramo zavarovati in omogočiti normalno življenje prebivalcev ob meji. Res nam je žal, tudi sosedov, ampak morajo nas razumeti in si tudi sami na meji s Srbijo prizadevati za nekaj podobnega, da tudi k njim ne bi prihajal takšen nekontroliran val beguncev, saj bo to delovalo tudi preventivno,« je na mejnem prehodu Gibina povedal Ivanušič.

»Če jih pride naenkrat dva tisoč ali več, ko bo zunaj minus deset stopinj − kam bodo šli? Po domovih, po hišah, po skednjih, nastale bodo neobvladljive razmere,« se boji razkriški župan. Kot opozarja, bi lahko ob množičnem prihodu migrantov nastal neobvladljiv kaos.

11.36: Policija je zatrdila, da so vsi mejni prehodi s Hrvaško odprti ter obratujejo brez večjih posebnosti. Vojska je že postavila bodečo žico neposredno ob reki Sotli pri Velikemu Obrežu v občini Brežice, nekaj sto metrov žice prav tako že stoji na obeh straneh mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje. Vladna pojasnila o današnjih aktivnostih je pričakovati popoldne.

Poklicnim strukturam in prostovoljcem se je prek programa javnih del v delo v sprejemnih in nastanitvenih centrih za prebežnike vključilo 158 oseb.

11.30: Premier Miro Cerar je pred odhodom na Malto z aktualnimi informacijami o begunski problematiki in ukrepi vlade danes seznanil vrh koalicije, je po sestanku v izjavi za medije pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.

Po njenih besedah se država intenzivno in odgovorno pripravlja na različne morebitne scenarije novega množičnega prihoda prebežnikov. Po njenih besedah se na meji sicer postavljajo tako imenovane tehnične ovire, kar da nikakor ni in ne sme biti razumljeno kot postavljanje bodeče žice.

A na terenu je vojska zjutraj začela razprostirati sodobnejšo različico bodeče žice, pri kateri na kolut žice niso nameščene klasične bodice, temveč ostre ploščice, podobne britvicam.

Postopek postavljanja ograje poteka tako, da najprej v zemljo zabijejo okoli dva in pol metra visoke kovinske palice, nanje napnejo osnovno žičnato konstrukcijo, na katero nato nizajo kolute bodeče žice. Po postavljeni prvi vrsti koluta je ograja visoka okoli en meter, predvideni pa sta dve vrsti, torej bo ograja visoka okoli dva metra.

Postavili so jo neposredno ob Sotli pri Velikemu Obrežu v občini Brežice, nekaj sto metrov je prav tako že stoji na obeh straneh mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje.

10.37: Okoli enih ponoči je na mejni prehod Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak s 1067 tujci. Policisti so v skladu z logističnimi in nastanitvenimi zmogljivostmi vse tujce, ki so v Dobovo prispeli v torek, z vlaki in avtobusi že prepeljali v nastanitveni center Šentilj in proti Jesenicam. Vse tujce so ob prihodu v državo zdravstveno in humanitarno oskrbeli, policisti pa so opravili identifikacijske postopke. Kot so potrdili na novomeški policijski upravi, je nekaj po 9. uri v Dobovo prispel še en vlak z okoli tisoč tujci, njegov prihod so hrvaški varnostni organi predhodno napovedali.

9.22: V Razkrižju je vojska na meji s Hrvaško že začela postavljati ograjo. Gibanje na območju del je omejeno, promet skozi mejni prehod Gibina pa poteka nemoteno. Vojaki zdaj v zemljo zabijajo stebre in mednje napenjajo žico, na katero bodo očitno napeli bodečo žico, ki so jo zvito v kolute razložili s tovornjakov.

9.18: Na posameznih odsekih na meji s Hrvaško so začeli postavljati ovire, ki naj bi služile nadzorovanemu prehodu beguncev v državo. Ograjo so že postavili neposredno ob Sotli pri Velikemu Obrežu v občini Brežice. V Zavrču za zdaj tovrstnih aktivnosti še ni.

8.57: Na območju Brežic in Razkrižja so začeli postavljati ograjo na meji s Hrvaško.

8.45: Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra do danes do 6. ure je v državo vstopilo 179.299 prebežnikov, od tega v torek 7457, danes do 6. ure pa 2233. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 6. uri nekaj manj kot 4700 prebežnikov, več kot polovica na Šentilju. Slovenijo je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 162.352 prebežnikov.

8.10: Na avtocesti med Krškim in Brežicami so opazili konvoj vojaških tovornjakov, ki je nato odpeljal proti Dobovi, tam pa obrnil proti Velikemu Obrežu ob slovensko-hrvaški meji. Ožje območje je policija zaprla. Kot je videti s hrvaške strani pri Vukovem Selu, sicer oddaljenem približno kilometer, so na terenu vojaške inženirske enote, ki so že začele raztovarjati kolute žice s tovornjakov. Slovenska vojska sicer informacij o dogajanju ne daje.

7.46: Na mejni prehod Gibina v občini Razkrižje so vojaki pripeljali ograjo, ki jo bodo začeli postavljati danes dopoldne. Župan Stanko Ivanušič je povedal, da se s postavitvijo ograje strinja, saj meni, da bo obvarovala domačine pred morebitnim prihodom večjega števila beguncev. Ograja po potekala tudi čez zasebne kmetijske površine, zato župan pričakuje za lastnike zemljišč odškodnino od države.

Na le streljaj oddaljeni mejni prehod Štrigova vojaki ograj niso pripeljali. Tamkajšnji policisti so nam povedali, da v Štrigovi ograja ni predvidena. Sicer pa policisti novinarjem ne pustijo blizu, je še sporočil dopisnik Dejan Karba.

                                               Mejni prehod Gibina. Foto: Dejan Karba/Delo

7.42: Po napovedih hrvaških varnostnih organov okoli 8. ure pričakujejo naslednji vlak z okoli tisoč ljudmi.

7.40: V Brežicah in na Obrežju je še nekaj več kot 500 prebežnikov, ki bodo v jutranjih urah v spremstvu policistov z vlakom nadaljevali pot proti Jesenicam.

7.37: Okoli ene ure ponoči je na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak s 1067 begunci. Policisti so v skladu z logističnimi in nastanitvenimi zmogljivostmi vse tujce, ki so v Dobovo prispeli v torek, z vlaki in avtobusi že prepeljali v nastanitveni center Šentilj in proti Jesenicam oziroma Podrožci.

7.24: Po poročanju RTV Slovenija je policija menda zaprla območje Dobove na meji s Hrvaško in tako začela priprave za postavljanje ovir, ki bodo služile nadzorovanemu prehodu beguncev v državo.

7.11: Po poročanju dopisnikov STA sicer do 7. ure niso potekale nobene aktivnosti v zvezi s postavitvijo ograj niti na območju Zavrča niti na Brežiškem.

7.02: Tudi za območje Zavrča novih informacij ni. Župan Miran Vuk pravi, da informacij o morebitni spremembi načrta nima. V torek pa je pojasnil, da se bodo ograje postavljale v več občinah hkrati, in sicer najprej tam, kjer je teren najbolj prehoden. V završki občini bo predvidoma najprej na vrsti del ob Dravi med njihovo občino in občino Gorišnica ob zeleni meji.

7.06: Na Brežiškem se bodo po neuradnih informacijah aktivnosti začele sredi dneva. Za zdaj pa tako v lokalni skupnosti kot tudi na novomeški policijski upravi pravijo, da še niso bili o ničemer obveščeni. Na avtocesti med Krškim in Brežicami pa so menda opazili vojaški konvoj.

6.49: Predvidoma danes bo Radio Študent vložil ustavno pritožbo na sklep DZ o zavrnitvi razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi. DZ je sicer kmalu po začetku drugega begunskega vala sprejel dopolnitev zakona o obrambi, ki vojski dodeljuje dodatna pooblastila. Takrat so predstavniki Radia Študent v DZ vložili več kot 3000 podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Po sklepu DZ, da zavrne razpis referenduma, pa so se odločili za ustavno izpodbijanje tega sklepa.