Posvet diplomatov v senci migrantske krize

Tradicionalni letni posvet diplomacije, ki se je včeraj za zaprtimi vrati začel na Brdu pri Kranju, je v središče postavil migrantsko krizo. Petdeseterico veleposlanikov in vodij diplomatskih predstavništev je nagovoril premier Miro Cerar.

Letošnjega rednega posveta slovenske diplomacije, že dvajsetega po vrsti, ki bo trajal do srede, se udeležujejo vodje predstavništev in konzulatov ter kakih 80 drugih visokih slovenskih diplomatov. To je vsakoletna priložnost, da diplomatski zbor iz najvišjih političnih ust sliši o prioriterah in se posveti razpravi o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Včeraj sta diplomate nagovorila predsednik vlade in zunanji minister, v ospredju so bili migracije in varnost, tudi odnosi s sosedi.

Za nami je nelahko leto, poleg starih so tu novi izzivi, dogajanje bo vnaprej določal migracijski val, ki se je močno usmeril prek Slovenije, z migracijskimi pritiski se bo treba soočati na dolgi rok, je uvodoma povedal premier Miro Cerar. Ob reševanju begunske in migracijske krize je opozoril na »prevelik in nenadzorovan tok neregularnih migrantov«, ki ga je treba omejiti, zaustaviti, tudi z lastnimi ukrepi za učinkovitejši nadzor meje« s Hrvaško. »Naša absolutna prioriteta je ohranitev schengenskega prostora in Slovenije v njem.« Glede beguncev pa bo Slovenija prevzela le tolikšen del bremena, kot ji dopuščajo stvarne možnosti, torej omejeni obseg, je povedal predsednik vlade.

Med potrebnimi evropskimi ukrepi so nadzor, zapiranje in solidarnost, pri čemer celovitega pristopa EU ni, vendar je Unija v zadnjih mesecih dosegla določen napredek, recimo akcijski načrt s Turčijo, je rekel Cerar. Omenil je tudi načrte za vzpostavitev nove evropske mejne in obalne straže, kar naj bi vodilo k večji učinkovitosti pri nadzoru zunanjih meja EU.

Spomnil je na mejo s Hrvaško, ki je schengenska meja, na »sosedo, s katero je sodelovanje težavno«. Odnosi s sosednjimi državami so večkrat težavni, s Hrvaško je težav več kot je običajno, je komentiral Cerar. Letos Slovenija pričakuje odločitev arbitražnega sodišča glede meddržavne meje. »Zaupamo sodišču, da bo svoje delo nadaljevalo objektivno in nepristransko ter izdalo razsodbo, zavezujočo za obe strani«.

Med ključnimi pogoji za reševanje migracijske krize je omenil končanje vojne v Siriji, tako imenovano Islamsko državo je označil za »grožnjo univerzalnim vrednotam človeštva«. Dotaknil se je krize v Ukrajini, tega, da niso izpolnjeni pogoji za vsaj delno odpravo sankcij proti Rusiji, ter nastabilnih razmer na Zahodnem Balkanu.

V nagovoru je izpostavil tudi strateški pomen diplomacije in omenil triletno članstvo Slovenije v svetu OZN za človekove pravice. To se je začelo s 1. januarjem, po prepričanju zunanjega ministrstva predstavlja nadaljevanje angažiranega pristopa pri uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic v svetu. Cerar je posebej podprl kandidaturo nekdanjega predsednika republike Danila Türka za generalnega sekretarja ZN. »Je močan in verodostojen kandidat – najboljši, kar jih imamo.« Diplomate je pozval, naj prispevajo k uspehu kandidature.

Čakajo nas številni izzivi, je v jutranjem govoru diplomatom in v kontekstu aktualnih razmer »mednarodnih odnosov, ki že dolgo niso bili tako zapleteni«, izjavil zunanji minister Karl Erjavec. Ocenil je, da so dogodki in procesi preteklega leta pomembno spremenili politični, varnostni in geostrateški položaj v regiji, Evropi in globalno. »Iz finančne in gospodarske krize smo prešli v varnostno krizo«. Med novimi grožnjami je postavil na prvo mesto Islamsko držav, ker so »teroristični napadi v osrčju Evrope pokazali, da naša varnost ni samoumevna«.

Ni zaobšel zapletov z arbitražo s Hrvaško v minulem letu, poudaril je, da si Slovenija prizadeva za verodostojen arbitražni postopek, ki mora pripeljati do rešitve mejnega spora. »Sklenjene mednarodne pogodbe je treba spoštovati«.

Med prihodnjimi izzivi je izpostavil migrantsko krizo, po njegovem prepričanju se je Slovenija dobro odrezala, rekel je, da so Avstrija, Nemčija, Nizozemska in evropska komisija njeno ravnanje pohvalile kot primer dobre prakse. Obenem je migracijska kriza vnovič potrdila pomen aktivne zunanje politike pri zagovarjanju slovenskih vitalnih interesov. Ni se mogoče nadejati oblikovanja hitrih skupnih evropskih rešitev, zato mora država znati, biti sposobna poskrbeti za klasične nacionalne interese.

Danes bo diplomatski zbor nagovoril predsednik republike Borut Pahor, v sredo pa še predsednik državnega zbora Milan Brglez.