Pot miru dobiva dodatno podporo za vpis na Unescov seznam

Nominacijo za vpis Poti miru prve svetovne vojne na Unescov seznam svetovne dediščine je podprlo še 20 partnerjev.

Objavljeno
23. maj 2017 17.32
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Pot miru je sicer lanskega februarja pristala na Unescovem poskusnem seznamu, s pismom podpore na zadnji seji regijskega sveta severne Primorske pa so poleg 12 severnoprimorskih občin podporo dodale še občine Komen, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Kranjska Gora, Bohinj in Logatec ter Slovenske železnice. Delovna skupina bo dosje za morebitni vpis oddala predvidoma oktobra prihodnje leto.

»Spomladi 2019 bi že lahko dobili prve odzive Unesca, nato pa bo treba dosje še dopolniti. Tako bi lahko Unesco prvič razpravljal o nominaciji leta 2020. Za nas pa bo pomembno že letošnje leto, kajti Unesco se bo odzval na dosje, ki sta ga oddali Francija in Belgija na temo vojaških pokopališč iz prve svetovne vojne, tako da bo to tudi za nas zelo pomemben signal,« napoveduje Maša Klavora iz kobariške Fundacije poti miru v Posočju.

 

Tudi na podlagi tega se bo delovna skupina odločila, kaj bo glavna tema nominacije. »Več možnosti imamo. Ena so vojaška pokopališča, ena je vrednota humanitarnost, kjer bi se lahko povezali tudi z bolnico Franja, dediščino bi lahko izpostavili tudi prek njene arhitekturne ali pa tehnične dediščine v povezavi z Bohinjsko progo ali pa prav kot samo pot miru,« dodaja.

Podpis pisma občin in Slovenskih železnic prinaša tudi finančno podporo. Ocenjujejo, da bodo za triletni projekt nominacije za Unesco potrebovali približno 130.000 evrov.

Delovna skupina za nominacijo skupaj z Icomos Slovenija v začetku oktobra v Ljubljani pripravlja mednarodno konferenco, kjer se bodo posvetili tudi Unescovemu izzivu. Nato se bo skupina udeležila tudi julijskega Unescovega zasedanja v Krakowu. 

 

Na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine bi pot miru vpisali z Rusko kapelico pod Vršičem, vojaškim pokopališčem iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom, italijansko kostnico v Kobaridu, vojaško kapelo iz prve svetovne vojne v Ladri, zgodovinskim Krnskim pogorjem, nemško kostnico v Tolminu, muzejem na prostem Mengore, spominsko cerkvijo sv. Duha v Javorci, zgodovinskim območjem prve svetovne vojne na Sabotinu, Bohinjsko železnico ter vojaškimi pokopališči iz prve svetovne vojne na Gorjanskem, v Solkanu, Črničah in Štanjelu.

Pismo podpore pomeni, da so partnerji seznanjeni s potencialnimi izjemnimi univerzalnimi vrednotami celotnega območja Poti miru od Alp do Jadrana in možnostjo za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Obenem so se občine in Slovenske železnice zavezali, da bodo skupaj iskali rešitve za zagotavljanje ohranjanja in varovanja naravnih in kulturnih vrednot Poti miru v okviru že obstoječih varstvenih ukrepov, če katera od lokacij v postopku priprave kandidature ne bo izkazovala in dosegala kriterijev za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.