Potrdilo, da potrebujemo celovit sistem pomoči žrtvam nasilja

Ljubljana – Slovenija potrebuje celovit sistem pomoči žrtvam nasilja, so pri Delovi prilogi Ona, s sodelovanjem Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Društva za nenasilno komunikacijo, naslovili peticijo, ki je danes dobila množično podporo pristojnih služb in poslancev v državnem zboru.

Problematiko nasilja nad ženskami in otroki je treba reševati in urejati sistemsko, država jo mora preprečevati, vsaki žrtvi nasilja pa zagotoviti pravico do podpore in pomoči, ki jo potrebuje, vključno s široko dostopno brezplačno psihosocialno pomočjo in pravno pomočjo v vseh postopkih. Tako so prepričani pobudniki peticije, ki se zavzemajo tudi za uresničevanje konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znane kot istanbulska konvencija.

»Med tem, koliko žensk trpi in koliko jih dobi pomoč, je veliko nesorazmerje. Le pet odstotkov jih je vključenih v različne programe, večina se obrne na svojo socialno mrežo in ne na strokovne kroge,« je opozorila Klavdija Aničič iz Društva za nenasilno komunikacijo na obravnavi peticije in problema nasilja v družini na seji parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve. Predstavniki nevladnih organizacij, vladnih služb in poslanci so se strinjali, da mora v družbi vladati ničelna toleranca do vseh vrst nasilja, da sta za učinkovito pomoč žrtvam v vseh fazah nujna sodelovanje vseh pristojnih in celovit pristop. Zelo pomembno je tudi ozaveščanje; raziskave namreč kažejo, da žrtev družinskega nasilja v Sloveniji v povprečju potrebuje pet let, da pokliče na pomoč. »Sistem mora biti naravnan na podporo žrtvam, ne pa, da se te nenehno soočajo z birokratskimi ovirami. Pravice žrtev morajo biti v središču vseh ukrepov,« je poudarila Maja Plaz iz Društva SOS za ženske in otroke – žrtve nasilja.

Spremembe zakonov

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Martina Vuk je napovedala, da bodo do konca leta pripravili osnutek spremembe zakona o preprečevanju nasilja v družini in tudi nacionalno resolucijo. Tudi v kazenskem zakoniku se pripravlja sprememba, da bi bila grožnja ponovno pregonljiva na predlog in ne le na zasebno tožbo, kot velja zdaj. Pripravlja se tudi sprejetje novega ukrepa prepovedi približevanja in vsega komuniciranja, saj mnogi storilci s prepovedjo približevanja potem žrtev nadlegujejo s sporočili, klici in elektronsko pošto.

»Žal ostaja dom najbolj nevaren kraj za ženske, njihovi partnerji pa najbolj nevarne osebe,« je dejala Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije, in opozorila, da ne smemo pozabiti na nasilje nad starejšimi, invalidi in osebami s posebnimi potrebami.