Tiskane izdaje
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov naj bi zagotavljal učinkovite, hitre, enostavne in cenovno dostopne izvensodne postopke reševanje sporov. Njihovi izvajalci se bodo morali vpisati v poseben register, ki ga bo vodilo gospodarsko ministrstvo, zakon pa se bo uporabljal tako pri reševanju domačih kot čezmejnih sporov.
Zakon predvideva, da se v spor vključi tretja, nevtralna oseba, ki v izvensodnem, strukturiranem postopku pomaga potrošniku in ponudniku doseči sporazume, predlaga rešitev in po sporu sprejme zavezujočo odločitev.
Predmet reševanja bodo potrošniški spori, večji od 30 evrov, maksimalna cena postopka za potrošnika pa je 20 evrov. Lahko je tudi nižja, postopek pa je lahko tudi brezplačen, če se tako odloči tisti, ki se bo s tem ukvarjal.
Vlada verjame, da bo imel zakon ugodne učinke na gospodarstvo. Potrošniki se bodo z odločitvijo za izvensodno reševanje spora izognili visokim pravnim stroškom, ponudniki pa bodo ohranili konkurenčno prednost, saj bo na ta način zaupanje potrošnikov do njih ostalo. Hkrati bodo s takim načinom reševanja sporov razbremenjena tudi sodišča.
Hkrati so poslanke in poslanci podprli tudi šest spremljajočih zakonov, ki izvensodno reševanje potrošniških sporov urejajo na posebnih gospodarskih področjih - o potrošniških kreditih, o poštnih storitvah, o elektronskih komunikacijah, o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, o plačilnih storitvah in sistemih ter spremembe energetskega zakona.
Od teh je v štirih zakonih predvideno obvezno izvensodno reševanje potrošniških sporov, medtem ko sistemski zakon praviloma določa prostovoljno sodelovanje ponudnikov v postopkih, a hkrati dopušča ureditev, ki nalaga ponudnikom obvezno sodelovanje, če tako določa poseben zakon.
