Ljubljana – Zadnje srečanje v okviru projekta Sobivamo od enajstih, na katerih so iskali odgovore na vprašanje, kakšne so bivalne potrebe in želje starejših, se je prejšnji teden končalo v Ljubljani. Odprla so pot za nekatere zakonske spremembe in za vzpostavitev informacijskih točk, kjer se bodo ponudbe in potrebe sobivanja starejših tudi lahko srečala in uresničila.
Povejte, kaj moramo narediti, in bomo to naredili, je bil v uvodu spodbuden ljubljanski župan Zoran Janković na ljubljanskem srečanju vseslovenske akcije Sobivamo. Torej projekta, ki ga je zagnalo ministrstvo za okolje in prostor skupaj z različnimi deležniki – od upokojenskih organizacij, posameznikov do stanovanjskih skladov, različnih medgeneracijskih in podobnih centrov ter tudi zasebnih ponudnikov. Zadnjih ni na pretek, kar je tudi izziv za sobivalno prihodnost starejših.
Na srečanjih so si predstavljali različne bivalne razmere in dobre prakse iz tujine, ki pa se vse ne morejo preprosto prenesti v našo realnost. Še zlasti zato ne, ker je pri nas precej lastniških hiš in stanovanj. Skupni imenovalec pa je že preprosta ugotovitev, da se je treba za reševanje bivanjskih problemov starejših, ki tudi vplivajo na kakovost njihovega življenja, informirati, razviti dialog in vzpostavljati zaupanje, tudi v nove modele.
Že posebna posredniška služba na republiškem stanovanjskem skladu, ki bo zainteresiranim omogočala oddajanje stanovanja in hkrati zagotavljala ureditev najema ustreznejšega, je ena pozitivnih rešitev. Ker je za starejše, ki se zelo bojijo zlorab, verodostojna, je poudarila ministrica Irena Majcen in potrdila, da bodo z nekaterimi zakonskimi spremembami stanovanjskega zakona tudi pohiteli. Vsekakor je bil jasen Aco Prosenik, moderator teh srečanj, ki je za Delo dejal: »Če starejši ne bodo zahtevali, niti sprememb ne bo.«
Nove oblike sobivanj
Opaziti ozka vrata
Projekt Sobivamo je potekal v enajstih mestih v Sloveniji in povsod bodo predvidoma že v začetku aprila vzpostavili posebne info točke, kjer bodo lahko posamezniki oddali svoje ponudbe ali potrebe in želje.
Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor:
Odziv na projekt na Sobivamo je bil večji, kot smo pričakovali. Na srečanjih smo pridobili veliko pobud in pričakovanj starejših glede bivalnih možnosti. Seveda je treba te ideje tudi »obdelati«, gotovo pa se bo projekt v prihodnjih dneh nadaljeval z info točkami v vseh mestih, kjer so se odvijala ta srečanja. Te bodo vzpostavljene v dnevnih ali drugih centrih, kjer se srečujejo starejši. Nekatere predloge bomo tudi zakonsko uredili, ena od teh rešitev je že oblikovanje posredniške službe pri stanovanjskem skladu, ki bo omogočala starejšim, da bodo lahko svojo nepremičnino dali v najem in si hkrati uredili njim ustrezno bivanje, saj se s tem lahko vzpostavi verodostjnost, kajti starejši se zelo bojijo zlorab.
Aco Prosnik, klinični psiholog, varuh bolnikov pravic, moderator srečanj Sobivamo:
Na enajstih srečanjih Sobivamo sem zorel v prepričanju, da lahko več rešitev dobimo pri ženskah, ker so moški preveč teoretični in oddaljeni od življenja. Potrdilo se je tudi, da je zasebna pobuda preveč počasna in plaha, kar potrjuje to, da nimamo vzpostvaljenega ravnotežja med zasebnim in javnim. Včasih gre že za silna nesorzamerja, predvsem pa je še, vsaj ponekod, zelo prisotna mislenost, da nam mora država dati. Zavedati pa bi se morali, da bomo brez lastne aktivnosti, brez tega, da zahetvamo, sprememb pa ne bo.
Alenka Ogrin, nekdanja vodja projektov na ZduS:
V Združenju društev upokojencev Slovenije (ZduS) se že desetletje ukvarjajo z ozaveščanjem starejših, kako se preventivno in še dovolj zgodaj pripraviti tudi na bivalne probleme. Tudi prek mednarodnega projekta Helps, ki so se mu priključili. Torej poudarjamo: kaj je treba narediti - od raznih držal, osvetlitev, fiksiranja določenih zadev, kajti to težje naredimo, ko je kolk zlomljen, ko smo na vozičku ali na bergli. Seveda so tudi skupna gospodinjstva lahko dobrodošla, saj zdaj poznamo predvsem dve skrajnosti: doma si do konca, v dom greš samo še »umret«. Seveda je dobro, če ostanemo čim dlje časa v svojih domovih, ampak pomembno je, da si jih dovolj zgodaj tudi prilagodimo. Hkrati pa tudi proaktivno delovati, da se lahko razvijajo različne oblike sobivanje starejših, medgenracijske in tudi zadružne oblike.
Pomembno je, da si domove dovolj zgodaj prilagodimo.