Povpraševanje po tipu stanovanj kroji demografija

Po opaznem padcu prometa s stanovanjskimi nepremičninami v drugi polovici lanskega leta se je ta v prvem polletju letos občutno okrepil, so v poročilu za letošnje prvo polletje ugotavljali na geodetski upravi.

To velja predvsem za rabljena stanovanja, medtem ko je bila prodaja novih stanovanj skromna, prodajni časi pa dolgi. Največ prodanih novih stanovanj je izšlo iz nasedlih projektov gradbenih podjetij. Ta ustvarjajo pritisk na znižanje cen novih stanovanj, po podatkih za prvo polletje pa se trend padanja cen rabljenih stanovanj, značilen za pretekla tri leta, zaustavlja. Geodeti sklepajo, da je bilo v drugem polletju lanskega leta doseženo drugo dno krize nepremičninskega trga (razen, če ne gre spet za malo močnejša nihanja). Če je to res, je drugo dno precej višje od prvega v prvi polovici 2009, saj je bila prodaja v drugi polovici 2013 kljub temu za 85 odstotkov višja.

Čeprav je trg (predvsem novogradenj) dokaj plitev, ga en sam projekt ne more pomembneje zamajati oziroma ne more obrniti censkih trendov. V mislih imamo prodajo okoli 340 stanovanj SSRS v soseski Zeleni gaj na Brdu. Investitor je po mnenju udeležencev nepremičninskega trga ponudil razmeroma ugodne cene in je v prvem krogu »oddal« skoraj polovico stanovanj, po drugem izboru kupcev pa mu jih je ostala še dobra tretjina.

Prodaja pa je postregla vsaj z enim presenečenjem: kupci so se skorajda stepli za največja stanovanja, medtem ko so garsonjere in enosobna večinoma ostala neprodana. Soseska je rasla kar nekaj let in v času, ko je bil izdelan projekt, je bilo povpraševanje predvsem po majhnih enotah. Iz poročil Gursa in podatkov uradne statistike ni mogoče razbrati, kako se v času spreminja »okus« povpraševalcev glede velikosti stanovanj. Nepremičninarji in investitorji si preobrat razlagajo različno, ekonomistka dr. Andreja Cirman, pa postreže z logično demografsko razlago. »Razlog, zakaj se povprašuje po večjih stanovanjih, je predvsem demografske narave, deloma pa tudi ekonomskega položaja v državi,« pravi Cirmanova.

»Že od leta 2001 imamo rast števila rojstev, kar je tudi posledica obsežne druge baby boom generacije, ki je zdaj v svoji rodni dobi. Pred desetimi leti je bilo veliko povpraševanje po majhnih stanovanjih, saj so se takrat otroci prve baby boom generacije osamosvajali in začenjali svojo kariero v manjših stanovanjih. Statistika rodnosti kaže, da je druga baby boom generacija do zdaj »pridelala« že precejšnje število otrok, zato potrebujejo večja stanovanja. Generacije, rojene v devetdesetih, ki bi bile zdaj na vrsti za osamosvajanje, pa so v izjemno slabem položaju na trgu dela, zato večinoma nimajo (dovolj) varnih dohodkov in zadostnega dostopa do posojil, da bi se lahko osamosvajali. Zato manjša stanovanja ostajajo.«