Tiskane izdaje
Litija – V okoljskem ministrstvu v nasprotju z litijskim županom Francijem Rokavcem trdijo, da iz štirih občin v porečju srednje Save niso prejeli nobenega zahtevka za sofinanciranje dodatnih stroškov pri gradnji čistilnih naprav in kanalizacije. Projekt bo namesto 27 stal 29,5 milijona evrov, skoraj 2,5–milijonski znesek pa bodo morale očitno kriti občine same.
Od kod dodatni stroški, ki bodo litijsko, šmarsko, zagorsko in radeško občino poleg 7,4 milijona, kolikor so jih že namenile za projekt odvajanje in čiščenje odpadnih vod v porečju srednje Save, obremenili še za 2,48 milijona evrov? Toliko bo stalo slabih 3,5 kilometra dodatno položenih primarnih vodov, ki jih občine niso vnesle v investicijski program skupnega evropskega projekta. Za Litijane bo zato projekt dražji za 830 tisočakov, za Zagorjane za 1,5 milijona in za Radečane za 150 tisočakov. »Izvirni greh« se v Litiji imenuje površnost, v Zagorju naravna ujma, v Radečah stara bremena; posledice pa so iste za vse: več denarja iz občinskih proračunov. Od naročila idejnega projekta do danes, ko vse čistilne naprave poskusno obratujejo, je minilo celih trinajst let.
Župan Rokavec se spreneveda
Litijska in šmarska občina sta zgradili centralno čistilno napravo v Litiji in vsaka na svojem območju kanalizacijski sistem. Skupna vrednost naložb je bila 16 milijonov evrov, EU jih je prispevala devet, 1,6 milijona evrov pa država. Še zmeraj pa ni jasno, kdo bo plačal 480 metrov kanalizacijskih cevi na Ponoviški cesti v Litiji v vrednosti 830.000 evrov, saj jih Litijani niso vnesli v investicijski program. Na občini so namreč prepozno ugotovili, da obstoječa kanalizacija brez povezovalnega kanala, ki je bil v idejnem projektu prikazan, kot da že obstaja, ne bo omogočala odtekanja odplak z levega brega Save (celotno naselje Gradec) do črpališča. V letu 2011 je občina kataster sicer posodobila, a je gospodarsko ministrstvo že leto pred tem izdalo odločbo o odobritvi sredstev EU, tako da kasnejši vnos spremenjenih podatkov ni bil več mogoč. Medtem ko je župan Rokavec za Delo povedal, da je vloga litijske občine za sofinanciranje nepredvidenih dodatnih stroškov že od julija na MOP, pa so nam na ministrstvu povedali, da je »omenjeno naložbo v višini 830.000 evrov plačala občina in zanjo na MOP ni bil podan zahtevek za izplačilo.«
Na vprašanje Dela, zakaj se je investicijski projekt IP čistilna naprava Litija od januarja do septembra letos s 4,87 milijona evrov podražil za dva milijona evrov (gre za popravilo 4,3 kilometra cest, poškodovanih pri gradnji kanalizacije o. p.), je Rokavec odgovoril, da »se višina investicije ni spremenila, temveč so se spremenili le pogoji pridobitve posojila«. Občina namerava namreč za 2,5 milijona evrov najeti 20-letno bančno posojilo. Toda dejstvo je, da pri januarski novelaciji pripravljalci IP niso upoštevali »vrednosti gradbenih del, izdelave projektne, tehnične in investicijske dokumentacije, odmere zemljišč, in vzdrževalnih del v javno korist«, a bi to že takrat morali storiti.
»Če bo država stroške priznala, toliko bolje«
Največ nepredvidenih stroškov imajo v Zagorju. Dva kilometra dodatnih cevi v Kisovcu, ki so se 16 let po izdelavi idejnih zasnov in pet let po vodni ujmi izkazale za dotrajane, in miniranje območja pri Industriji gradbenega materiala, ki so se ga morali lotiti na zahtevo Arsa, jih bo stalo dodatnega 1,5 milijona. Župan Matjaž Švagan zagotavlja, da so celotni znesek zagotovili z rebalansom proračuna. »Če bo država stroške priznala in povrnila, toliko bolje,« je dejal. Tudi Radečani, ki jim jo je zagodla četrt stoletja stara CČN, so za dodatni kilometer primarnega voda sami plači 150 tisočakov. »Če je kdo zadovoljen, da smo se po ponesrečenem poskusu z lastno CČN znašli s tremi občinami na 'evropskem vlaku', smo zagotovo mi,« pravi Tomaž Režun, radeški župan, ki ga bolj kot Sava skrbi Savinja. Trdi namreč, da potencialno onesnaženje ne grozi več iz občin ob Savi, temveč iz občin ob Savinji, ki da je onesnažena zaradi kemije.
