»Mramor in Brenčičeva, odstopita!«

Visokošolski sindikat Slovenije in Pergam ministra zaradi afere z izplačili dodatkov za pripravljenost pozivata k odstopu.

pon, 11.01.2016, 12:07; spremenjen: 19:04

Ljubljana - Zaradi nezakonitega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost sta Visokošolski sindikat Slovenije in konfederacija sindikatov Pergam danes pozvala k odstopu ministra za finance Dušana Mramorja in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič. Hkrati pozivata univerzo, naj ukrepa proti dekanji ekonomske fakultete Metki Tekavčič.

Dušan Mramor je septembra 2008 kot dekan ekonomske fakultete (EF) uvedel dodatek za stalno pripravljenost, Maja Makovec Brenčič je bila kot prodekanja EF njegova prejemnica, sedanja dekanja EF Metka Tekavčič je njegovo izplačevanje nadaljevala tako rekoč do zadnjega diha. Odzivi vseh treh po besedah Jakoba Počivavška, predsednika konfederacije Pergam, kažejo, da se »niti malo ne zavedajo moralne spornosti svojega ravnanja, niti širših negativnih posledic svojih ravnanj za celotno družbo, še posebno za visoko šolstvo«.

Za neposredne volitve

Afera z dodatki po mnenju obeh sindikatov povsem izničuje kredibilnost vladnih argumentov za nujnost varčevanja v javnem sektorju, saj »omejitve za nekatere veljajo, drugi pa se očitno na kreativen način znajdejo, da zanje omejitve ne veljajo«. Ministru Mramorju, ki je v svoj bran navedel, da so sredstva za izplačilo dodatka privarčevali drugje, sindikata odgovarjata, da so dodatke izplačevali »na račun študentov, kakovosti študija in na račun pravic drugih zaposlenih v visokem šolstvu«. Sočasno opozarjata, da je podobno kot pri aferi z izplačevanjem avtorskih honorarjev, zaradi katere je morala marca lani funkcijo ministrice za izobraževanje zapustiti Stanka Setnikar Cankar, tudi tokrat v afero vpleten »razmeroma ozek krog praviloma vodstvenih ljudi na fakultetah«. Zaradi tega sindikata zahtevata uvedbo neposrednih volitev rektorjev in dekanov.

Po mnenju sindikatov se v visokem šolstvu spopadata dva nasprotujoča si pogleda: prvi poslanstvo univerze vidi v »proračunsko financirani javni službi, ki pomeni ustvarjanje znanja in brezplačno predajanje tega znanja študentom«, drugi pa zaposlitev na univerzi dojema kot »varno izhodišče in priložnost za pridobivanje postranskih komercialnih zaslužkov iz prodaje ekspertiz, šolnin in komercialnih dejavnosti«.

Celo več, sindikata opažata, da so komercialne dejavnosti, ki parazitirajo na javnih sredstvih, ponekod že postale razvojna usmeritev vodstev fakultet. »Primer tega je združevanje predavanj za redne in izredne študente. Združene stroške predavanj krije proračun, šolnine pa se prelivajo v čisti dobiček posameznikov.« Podobna ambicija naj bi bila v ozadju kampanje za internacionalizacijo, s katero naj bi pritegnili zunajevropske samoplačniške študente. Sindikata zato od vlade zahtevata jasno določitev obsega in vsebine javne službe in postavitev meje komercialnim dejavnostim v visokem šolstvu.

Odločitev ministra Mramorja, da bo nezakoniti dodatek vračal v šestih obrokih, se zdi predsedniku visokošolskega sindikata Marku Marinčiču »izraz nepopisne arogance«. Marinčič je omenil tudi, da so menda zaradi poročanja o dodatkih za stalno pripravljenost nastajali pritiski na posamezne novinarje, vendar konkretnih primerov ni hotel navesti.

Obžalovanje FDV

Sedanje vodstvo Fakultete za družbene vede, ki je svoj mandat pričelo oktobra lani, z odreditvijo spornih dodatkov ni povezano, vendar je danes obžalovalo, »da je v preteklosti prišlo do rešitve, ki ni imela ustrezne pravne in vsebinske podlage.«

Prijavi sovražni govor