Tiskane izdaje
Nekdanji član senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik, ki je se je po odstopu naglo zaposlil v NLB, je v drugo danes prišel pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja razloge za nastanek več milijardne bančne luknje. Prvič se je Praprotnik opravičil zaradi bolezni. Po njem je že pričal tudi nekdanji finančni minister France Križanič. Ni pa bilo nekdanjega premiera in predsednika LDS Antona Ropa, ki mu niso uspeli predati vabila in nekdanjega člana uprava AUKN Danila Grašiča. Pri slednjem se je zapletlo že večkrat
Preiskovalna komisija se je popoldan soglasno odločila, da bo Grašič pred preiskovalno komisijo prisilno priveden, ker njegovo ravnanje kaže, da se namerno izmika pričanju. To bo sploh prvi primer prisilne privedbe pred to preiskovalno komisijo. Predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS) je za Delo povedal, da točnega datuma, kdaj bodo pričanje po prisilni privedbi poskusili izpeljati, še ne more določiti, ker je to odvisno tudi od postopkov, ki jih morajo izvesti organi pregona.
Praprotnik je odgovarjal na vprašanja glede zelo kritičnih, a hkrati pavšalnih ocen stanja v bančnem sistemu, ki jih je tudi javno objavila KPK. Kot je pojasnil Praprotnik, ki je sedaj zaposlen v NLB, se je s to tematiko seznanil le kot član senata KPK, ni pa sodeloval pri preiskavah na tem področju ali s s tem sicer ukvarjal. »Nisem sodeloval pri nobenih pogovorih ali drugih aktivnostih izven sej senata komisije, ker sem bil zadolžen za druga področja,« je dejal. Kot je povzel so bila področja dela razdeljena, kot namestnik predsednika KPK je bl zadolžen za: nadzor premoženjskega stanja funkcionarjev, lobiranje in splošne preventivne aktivnosti.
Pred komisijo in pozneje tudi, ko so ga o tem spraševali novinarji, je zanikal, da bi bilo karkoli spornega, ker je po odstopu senata KPK dobil vabilo in potem zaposlitev v NLB.
Odločitve senata KPK na področju bančništva so po njegovih besedah v celoti zajete v oceni stanja bančnega sistema, ki so javno objavljene. To področje pa so v oceno stanja korupcije v državi vključili zato, ker je bila to tako pomembna materija, da se jim je zdelo primerno, da je vključena. KPK je preučila več manjših primerov s tega področja in spoznanja iz njih vključila v celovito poročilo, je povzel.
Podrobnosti se Praprotnik ni spomnil, ker ni šlo za njegovo področje in ker je od obravnave na senatu KPK minilo dve leti. Na vprašanje predsednika parlamentarne komisije Marka Pogačnika (SDS), kdo so sive eminence iz poročila, je Praprotnik navedel ime Andrej Hazabent, »ki je bil dolga leta zaposlen v bančnem sistemu«, konteksta omembe njegovega imena pa se ni spomnil. Podobno ni pojasnil, zakaj so ocene in trditve KPK o bankah zgolj pavšalne in brez konkretnih podatkov.
O trditvi KPK, da so nekatere uprave bank zavajale člane nadzornih svetov, denimo ni odgovoril, katere uprave, katere nadzorne svete in v katerih bankah in na vprašanja, ali so kogarkoli ovadili, podobno ni odgovoril, češ da to (ovadbe in banke) ni bila njegova pristojnost. Je pa opozoril, da so sodelovali z državnim tožilstvom in preiskovalci in so na ta način informacije krožile.
»Če komisijo zanimajo podrobnosti, se obrnite na KPK, kjer je dokumentacija na razpolago,« je članom preiskovalne komisije svetoval Praprotnik.
