Tiskane izdaje
Da zakon o državnem odvetništvu, ki nadomešča zakon o državnem pravobranilstvu, po vsebini ne bo ostal tak, kakšnega je od sebe dalo pravosodno ministrstvo, je že zdaj povsem jasno. Tudi v koaliciji imajo z njegovim razumevanjem nemalo težav.
Da država, ki je največji tožnik in toženec v različnih sporih, potrebuje dobrega odvetnika, ni dvoma. Državno pravobranilstvo je institucija, ki bolj ali manj deluje po predpisih iz leta 1997, vlada se je odločila – tudi zaradi primera kot je ormoška tovarna sladkorja, ki bo davkoplačevalce stala 8,7 milijona evrov –, da jo je nujno reformirati.
Goran Klemenčič, pravosodni minister: Vrh državnega pravobranilstva je dal povsem jasno vedeti, da jim gre zgolj za ohranitev statusa. To so povsem jasno sporočili po sestanku, ki smo ga imeli pri premieru. Po moji oceni je to ostudno. Namesto da hodijo na moje novinarske konference, naj raje hodijo na sodne obravnave. Prepričan pa sem, da nova ureditev prinaša bistveno manj možnosti političnega vplivanja na njihovo delo, kot je bilo to doslej.
Od prvotnih prizadevanj pravosodnega ministrstva, da bi državno pravobranilstvo, po novem državno odvetništvo, postala služba znotraj tega ministrstva, ni ostalo skoraj nič. Državno odvetništvo se ohranja kot samostojen in avtonomen državni organ, ki varuje premoženjske pravice in interese države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami.
Državno odvetništvo torej ni podrejeno niti vladi niti pravosodnemu ministrstvu. Nedovoljenega političnega vmešavanja v njegovo delo naj tako ne bi bilo, vendar je včerajšnja splošna razprava v državnem zboru pokazala, da niso vsi prepričani – niti v koaliciji ne – če iz zakona res izhaja vse tako, kot razlagajo njegovi avtorji. Ti so bili, tako Goran Klemenčič, v dveh letih in pol soočeni s tolikimi lobističnimi pritiski, da kaj takega še niso doživeli.
Vinko Gorenak, poslanec SDS: Človek je, še posebej kot opozicijski poslanec, malo zmeden. Vidim, da niti v SMC niti v SD ni pravega navdušenja nad zakonom, zato se sprašujem, kaj v koaliciji delate. Pričakujete, da bomo mi ta zakon podprli? Ga ne bomo. V njem gre vendarle za neko podreditev te službe izvršni veji oblasti. Samostojna in avtonomna bo toliko, kolikor ji bo politika oziroma zakon dovolil.
Uslužbenci države
Že zdaj je jasno, da se bo nadaljnji postopek sprejemanja zakona bolj ali manj osredotočil na vprašanje, kakšen status bodo v prihodnje imeli državni odvetniki. Vsi pravobranilci so zdaj funkcionarji, ki imajo plačo višjih sodnikov. Po novem naj bi dobili status javnih uslužbencev, razen prvega in drugega človeka državnega odvetništva. Kakšno »odvisnost« od politike ta status prinaša, bega marsikaterega poslanca, čeprav se vsi strinjajo, da je to institucijo treba prenoviti. Toda, ali je prav, da državni odvetniki vedno zagovarjajo interese države, tudi takrat, ko se ta moti? Varovanje javnega interesa ni namreč vedno enako državnemu.
Jasna Murgel, poslanka SMC: Nimam nobenih simpatij do državnega pravobranilstva. Prav nasprotno. Pravobranilci želijo ohraniti funkcionarski status in mi smo nekakšni njihovi talci. Kljub temu nisem prepričana, ali je odvzem tega statusa prava pot. Je vrsta elementov, na podlagi katerih lahko sklepamo, da novi državni odvetniki v prihodnje ne bodo toliko samostojni, kot bi sicer lahko sodili na podlagi zakona.
Z državnimi pravobranilci ministrstvo ni našlo skupnega jezika, razhajajo se skorajda v vseh točkah. Prepričani so, da je treba povsem jasno povedati, kaj pomeni uvedba uslužbenskega statusa. Javni uslužbenci delujejo na podlagi vladnih navodil. Takšna je zakonska ureditev. Zato je kakršno koli prikazovanje, da je javni uslužbenec bolj avtonomen od funkcionarja, najmanj logični nesmisel, trdijo.
