Jela Krečič, kultura
Praznovanje Prešernovega dne navadno mine v znamenju osrednje proslave na predvečer praznika, Prešernovih nagrajencev in vrste kulturnih dogodkov po vsej Sloveniji. Letos so 163. obletnico smrti slavnega pesnika zaznamovali protesti zoper ukinjanje samostojnega ministrstva za kulturo pred osrednjo proslavo, med njo in po njej.
V zgodovini podeljevanja Prešernovih nagrad tovrstnih protestov ne pomnimo, prav tako v samostojni Sloveniji kulturna srenja še nikoli ni tako poenotila svojih vrst. Na predvečer kulturnega praznika se je pred Cankarjevim domom, kjer je potekala osrednja proslava kulturnega praznika, zbrala večstoglava množica protestnikov. Predstavniki novoustanovljenega Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS) so prebrali izjavo, ki jo je spremljalo skandiranje množice. Ta je postala še posebej hrupna, ko so se prizorišču približali predstavniki nove koalicije, največ protestov pa je bilo uperjenih v Žigo Turka, bodočega ministra za šolstvo, znanost, šport in kulturo. Protestniki so prižigali sveče, zažgali kontrabas, združenje nevladnih zavodov Asociacija pa je predstavilo svoj manifest.
Uporniški duh se je deloma naselil tudi v protokolarni del praznovanja, na proslavo s pomenljivim naslovom Kultura? Ja, prosim. Kultura zmeraj, ki jo je režiral Matjaž Pograjc, vodila pa Blažka Müller Pograjc. V svojem govoru je proti ukrepu nove vlade ostro protestiral predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušný, za kar je požel bučen aplavz, z izjemo predstavnikov koalicije. Poleg tega so na koncu proslave v znak protesta minuto molčali in ugasnili luči.
Zaradi uporniškega ozračja so bili tokrat nagrajenci najvišjih državnih priznanj na področju kulture nekoliko potisnjeni v ozadje. Literat Jože Snoj in oblikovalec Matjaž Vipotnik sta prejela veliki Prešernovi nagradi v vrednosti 21.000 evrov, šest malih v vrednosti 7.000 evrov pa je šlo v roke režiserju Ivici Buljanu, igralcu in kantavtorju Iztoku Mlakarju, trobentaču Francu Kosmu, dirigentu Stojanu Kuretu, pisatelju Andreju E. Skubicu in arhitektki Maruši Zorec.