Prebežniki: Strašenje s številkami

Pretiravanje utrjuje podstat slovenske (proti)begunske politike.

Objavljeno
10. november 2015 20.35
Begunci
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Zunanji minister Karl Erjavec je v ponedeljek napovedal, da v Sloveniji »lahko v sredo ali najpozneje v četrtek pričakujemo od 20.000 do 30.000 migrantov«. Te številke ne držijo. Toliko ljudi v enem samem dnevu ne more prestopiti niti ene od številnih meja na poti iz Grčije proti srednji in severni Evropi.

Čeprav je konec prejšnjega tedna na grških otokih – predvsem na Lezbosu – zaradi stavke ladijskih delavcev ostalo ujetih skoraj 20.000 ljudi in čeprav je oktobra iz Turčije v Grčijo prispelo več beguncev kot kadarkoli prej (218.000), so Erjavčeve napovedi, milo rečeno, pretirane. Jih je pa mogoče razumeti v kontekstu pospešenega zaostrovanja slovenske (proti)priseljenske in (proti)begunske politike, ki se je v pomanjkanju vizije in razmisleka odločila za še pred tedni tako grajano »madžarsko pot«. Slovenija se je očitno odločila za gradnjo ograje. In tako brutalno potezo, povsem pričakovan naslednji korak umetnega ustvarjanje izrednih razmer na pogon nekompetentnosti državnega aparata, je treba politično obraniti. Četudi s pretiravanjem.

»Ozko grlo« v Egejskem morju

Na grške otoke je v zadnjih dneh povprečno prihajalo od 5000 do 6000 ljudi na dan. Vreme se slabša, beguncev bo vse manj, a ljudje – v paničnem strahu pred dokončnim zaprtjem tako imenovane balkanske begunske poti – še vedno prihajajo. Štiridnevna stavka grških ladijskih delavcev je na vzhodnoegejskih otokih razmere še poslabšala – okoli 20.000 ljudi je bilo na svoji prvi postaji na poti iz Turčije prisiljenih preživeti tudi pet ali šest dni. A že v četrtek in petek so z otokov proti pristanišču v Pireju krenili številni trajekti in potniške ladje, kar je razmere na otokih razbremenilo. Glede na »ozko grlo«, ki se je prejšnji teden ustvarilo v Egejskem morju, je bilo logično mogoče pričakovati, da se bo – z učinkom domin – logistični izziv širil še naprej po balkanski begunski poti, a se to za zdaj kljub povečanemu številu ljudi ni zgodilo.

Ne Grčija, ne Makedonija, ne Srbija in ne Hrvaška ne zmorejo dnevno sprejeti (in napotiti naprej) od 20.000 do 30.000 migrantov in beguncev, katerih današnji (ali najpozneje jutrišnji) prihod na slovenske meje je v ponedeljek napovedal minister Erjavec.

Informacije s terena: na poti od 10.000 do 12.000 ljudi

Ves čas sem v stiku z ljudmi – s prebežniki, aktivisti in novinarji – v vseh državah, ki jih morajo na svoji poti proti obljubljeni deželi preiti begunci in razmere v zadnjih dveh dneh nikjer niso bile zares kritične. Dejstvo je, da meje prestopa več ljudi kot do zdaj, a nikakor »od 20.000 do 30.000«. To je glede na razmere na mejah in infrastrukturo točk, kjer begunci mejo dejansko prestopajo, tudi fizično nemogoče.

Predvsem v obmejnem makedonskem mestecu Gevgelija, kamor begunci čez »zelene meje« pod nadzorom najprej grških, potem pa še makedonskih policistov vstopajo v strnjeni koloni ene same vstopne točke. Tudi če bi se iz Grčije proti severu v enem samem dnevu odpravilo tako število ljudi, o katerem govori zunanji minister, in bi jim – zgolj predpostavka – uspelo prestopiti makedonsko mejo, v Makedoniji ni na voljo dovolj vlakov, avtobusov in taksijev za prevoz ljudi do srbske meje. Povsem enako pa nato velja tudi za Srbijo in Hrvaško, od koder včeraj ni bilo ne informacij ne napovedi o kakšnem zares velikem povečanju števila prebežnikov, po katerih bi bilo mogoče sklepati o tem, koliko ljudi je mogoče v naslednjih dneh pričakovati na slovensko-hrvaški meji, ki so jo prebežniki po vzpostavitvi neposredne železniške povezave z Dobovo in naprej proti Šentilju in Jesenicam v zadnjih štirinajstih dnevih prestopali zelo tekoče in sorazmerno hitro.

V tem času je šlo skozi Slovenijo tudi po več kot 10.000 prebežnikov na dan – ne da bi to kdorkoli sploh opazil. Približno toliko – 10.000 do 12.000 ljudi – bo, sodeč po včerajšnjih razmerah na balkanski begunski poti, v prihodnjih dneh dnevno šlo skozi Slovenijo.

Slovenija se bo ogradila

A Slovenija se je očitno že odločila, da se ogradi, omreži in omeji. Z »neprečiščenimi« besedami ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar, ki sodijo v neke druge čase: »Slovenija se intenzivno pripravlja na uporabo tehničnih sredstev z namenom zagotavljanja nadziranega obvladovanja migracijskega toka na schengenski meji, ki do Slovenije prihaja neprečiščen čez dve zunanji meji.«