Prebežnikov ne bi pokopali ne občina ne država
Zakonodaja nalaga občinam, da na svoje stroške opravijo pogrebne slovesnosti tudi za umrle tujce, zato v Beli krajini pričakujejo finančno pomoč države.
Odpri galerijo
V Črnomlju opozarjajo, da občine ne morejo prevzeti bremena pokopa. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Črnomelj, Metlika – Za pokop štirih prebežnikov, ki so pri nelegalnem prestopu meje utonili v Kolpi, bi morala po zakonu o pokopališki dejavnosti poskrbeti občina, na območju katere so umrli. A v Črnomlju opozarjajo, da za ta namen nimajo predvidenega denarja in da občine ne morejo prevzeti tega bremena, še posebno če se bo število nezakonitih prehodov povečevalo in bo zato tudi več nesreč.
Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič zato pričakuje, da bo občinam v takšnih primerih pomagala država. A to se glede na odgovore z ministrstva za notranje zadeve očitno ne bo zgodilo. Zadnje čase se v Beli krajini srečujejo z vse več nezakonitimi prehodi državne meje, samo prejšnji konec tedna so jih policisti na južni meji obravnavali sto. Pot v svobodo so s svojim življenjem prejšnji mesec plačali štirje migranti, ki jim ni uspelo prebresti reke Kolpe. Utopljence je črnomaljsko komunalno podjetje prepeljalo na patološki oddelek novomeške bolnišnice, kjer jim je uspelo identificirati tri trupla, medtem ko je bil četrti utopljenec v tako slabem stanju, da identifikacija ni bila mogoča. Nesrečnike so nato odpeljali v hladilnico novomeške komunale v Srebrniče, kjer še vedno čakajo ali na vrnitev v matične države ali na pokop v črnomaljski občini. Komunala je občini izdala račune za prevoz od kraja najdbe utopljencev do bolnišničnega oddelka za patologijo in citologijo v vrednosti 1465 evrov, 2570 evrov pa je stala še obdukcija. Če jih bodo morali pokopati na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi, bo morala občina za vsak pogreb plačati še od 1500 do 1600 evrov.
Druga težava, na katero opozarjajo v Črnomlju, je povezana z zagotavljanjem prostora za pokop ter s primernostjo načina pokopa in vzdrževanja grobov. Islamska vera ne dovoljuje kremiranja pokojnika, ampak le pogrebe v krstah. Na vprašanje, kakšno stališče imajo do te problematike in ali se nameravajo vključiti v njeno reševanje, nam je generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić odgovoril: »To ni naš problem.«
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so za Delo povedali, da je bil predlani sprejet nov zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, po katerem pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. Če naročnika ni, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče, kadar tega ni mogoče ugotoviti, pa občina, kjer je imel zadnje začasno bivališče. Če niti tega ni mogoče ugotoviti, prijavi pokop občina, kjer je človek umrl. Stroške pogreba mora poravnati naročnik, če tega ni, jih plača občina, ki je prijavila pokop. »Za zdaj je zakon takšen in takšna so pravila,« je jasen državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic.
A črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič pravi, da denarja za takšne pokope, še posebno če bi jih bilo več, nimajo. Pravi, da to ni samo lokalni problem, ampak nacionalni, saj se s to problematiko najbrž lahko srečajo tudi druge obmejne občine od Prekmurja do Obale. Metliški župan Darko Zevnik pravi, da je zakon napisan tako, da mora vsaka občina poskrbeti za svoje umrle občane, a pri beguncih gre po njegovem mnenju za izreden primer, ki ga zakonodaja ne predvideva, saj nikjer ne piše, da morajo občine poskrbeti za umrle prebežnike. »Skupaj s črnomaljsko občino smo prejšnji teden zato zaprosili za sestanek z vsemi pristojnimi ministrstvi,« je povedal Zevnik.
V črnomaljski občini se bojijo, da bo zaradi napovedanega večjega števila migrantov podobnih primerov še več, saj je po podatkih policije na balkanski poti okoli 60.000 prebežnikov. Po podatkih notranjega ministrstva so letos do 14. maja evidentirali 1567 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Največ med njimi je bilo prijetih na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica (480) ter na območju Bele krajine oziroma Policijskih postaj Črnomelj in Metlika (489). Čez Kolpo v Beli krajini je nelegalno prestopilo samo od sredine aprila 200 pribežnikov, medtem ko v istem obdobju lani nezakonitih prehodov niso zasledili. Begunci oziroma migranti so stari od 15 let do 30 let ter večinoma državljani Alžirije, Maroka in Pakistana.
Ti podatki so po mnenju županje Čemas Stjepanovičeve skrb vzbujajoči, zato bo država morala občinam finančno pomagati pri plačilu pogrebnih stroškov za primere ob smrti neidentificiranih oseb.
Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič zato pričakuje, da bo občinam v takšnih primerih pomagala država. A to se glede na odgovore z ministrstva za notranje zadeve očitno ne bo zgodilo. Zadnje čase se v Beli krajini srečujejo z vse več nezakonitimi prehodi državne meje, samo prejšnji konec tedna so jih policisti na južni meji obravnavali sto. Pot v svobodo so s svojim življenjem prejšnji mesec plačali štirje migranti, ki jim ni uspelo prebresti reke Kolpe. Utopljence je črnomaljsko komunalno podjetje prepeljalo na patološki oddelek novomeške bolnišnice, kjer jim je uspelo identificirati tri trupla, medtem ko je bil četrti utopljenec v tako slabem stanju, da identifikacija ni bila mogoča. Nesrečnike so nato odpeljali v hladilnico novomeške komunale v Srebrniče, kjer še vedno čakajo ali na vrnitev v matične države ali na pokop v črnomaljski občini. Komunala je občini izdala račune za prevoz od kraja najdbe utopljencev do bolnišničnega oddelka za patologijo in citologijo v vrednosti 1465 evrov, 2570 evrov pa je stala še obdukcija. Če jih bodo morali pokopati na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi, bo morala občina za vsak pogreb plačati še od 1500 do 1600 evrov.
Druga težava, na katero opozarjajo v Črnomlju, je povezana z zagotavljanjem prostora za pokop ter s primernostjo načina pokopa in vzdrževanja grobov. Islamska vera ne dovoljuje kremiranja pokojnika, ampak le pogrebe v krstah. Na vprašanje, kakšno stališče imajo do te problematike in ali se nameravajo vključiti v njeno reševanje, nam je generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić odgovoril: »To ni naš problem.«
»Takšna so pravila«
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so za Delo povedali, da je bil predlani sprejet nov zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, po katerem pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. Če naročnika ni, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče, kadar tega ni mogoče ugotoviti, pa občina, kjer je imel zadnje začasno bivališče. Če niti tega ni mogoče ugotoviti, prijavi pokop občina, kjer je človek umrl. Stroške pogreba mora poravnati naročnik, če tega ni, jih plača občina, ki je prijavila pokop. »Za zdaj je zakon takšen in takšna so pravila,« je jasen državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic.
V okolici mejnega mostu v Žuničih migranti najraje prebredejo ali preplavajo Kolpo. Po besedah nekaterih domačinov gre za staro turško pot. Na fotografiji most, na levi strani fotografije je del vasi Žuniči. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
A črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič pravi, da denarja za takšne pokope, še posebno če bi jih bilo več, nimajo. Pravi, da to ni samo lokalni problem, ampak nacionalni, saj se s to problematiko najbrž lahko srečajo tudi druge obmejne občine od Prekmurja do Obale. Metliški župan Darko Zevnik pravi, da je zakon napisan tako, da mora vsaka občina poskrbeti za svoje umrle občane, a pri beguncih gre po njegovem mnenju za izreden primer, ki ga zakonodaja ne predvideva, saj nikjer ne piše, da morajo občine poskrbeti za umrle prebežnike. »Skupaj s črnomaljsko občino smo prejšnji teden zato zaprosili za sestanek z vsemi pristojnimi ministrstvi,« je povedal Zevnik.
Županja: Pomoč države je nujna
V črnomaljski občini se bojijo, da bo zaradi napovedanega večjega števila migrantov podobnih primerov še več, saj je po podatkih policije na balkanski poti okoli 60.000 prebežnikov. Po podatkih notranjega ministrstva so letos do 14. maja evidentirali 1567 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Največ med njimi je bilo prijetih na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica (480) ter na območju Bele krajine oziroma Policijskih postaj Črnomelj in Metlika (489). Čez Kolpo v Beli krajini je nelegalno prestopilo samo od sredine aprila 200 pribežnikov, medtem ko v istem obdobju lani nezakonitih prehodov niso zasledili. Begunci oziroma migranti so stari od 15 let do 30 let ter večinoma državljani Alžirije, Maroka in Pakistana.
Ti podatki so po mnenju županje Čemas Stjepanovičeve skrb vzbujajoči, zato bo država morala občinam finančno pomagati pri plačilu pogrebnih stroškov za primere ob smrti neidentificiranih oseb.
