Tiskane izdaje
V Beltincih sej končala proslava ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matico. Zbrane je nagovoril predsednik Državnega zbora Milan Brglez.
»Zgodovina slovenskega naroda je žal v veliki meri prežeta s prenekatero težko preizkušnjo, z izgubo narodnostnega ozemlja in drugimi oblikami podrejanja, zato je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom še toliko bolj svetel trenutek naše zgodovine,« je na proslavi v Beltincih dejal predsednik DZ.
Prekmurje je v okviru Ogrske monarhije stoletja dolgo predstavljalo obrobno mejno območje, njegovi prebivalci pa nepomembno manjšino, brez kakršnekoli politične samostojnosti, popolnoma ločeno od ostalih slovenskih pokrajin, je spomnil slavnostni govornik, predsednik DZ Brglez. »Težko je torej verjeti, da so Prekmurci, kljub tej izoliranosti in kontinuirani ločenosti od ostalega narodnega prostora, uspeli ohraniti narodno identiteto ter ostali zvesti slovenstvu,« je poudaril.
Po Brglezovih besedah ostaja s tančico nepoznavanja Prekmurje prekrito še danes, a je po njegovem mnenju tudi vir, kjer človek ne najde samo osebnega miru in romantične zasanjanosti, ampak tudi veliko dobrote, znanja, idej in energije.
Prekmurce je močno zaznamovala Avstro-Ogrska nadvlada
Predsednik Borut Pahor je na predvečer praznika položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih, državljane pa je nagovorila tudi premierka v odhodu Alenka Bratušek.
Obletnico 17. avgusta kot državni praznik praznujemo od leta 2006, od leta 2009 pa so državne proslave vsakih pet let.
Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci znova postali del matičnega naroda. Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se namreč vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od drugih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.
Prekmurci so do konca 1. svetovne vojne živeli znotraj ogrske uprave v okviru Avsto-Ogrske. Leta 1919 je z določitvijo meje na pariški mirovni konferenci Prekmurje pripadlo takratni Kraljevini SHS. 17. avgusta 1919 je vojaška oblast upravljanje nad Prekmurjem predala civilni oblasti, kar je pomenilo ponovno združitev pokrajine z matično domovino po 900 letih.
