Pred nacionalno RTV ostro varčevanje

Ljubljana – Na nacionalki ni miru. Od spomladi nimajo vodstva, ki bi lahko sprejemalo strateške odločitve, poleti pa so zaznali še milijonski izpad prihodka iz oglaševanja. Na seji programskega sveta se bodo pogovarjali, kako bo morebitno varčevanje vplivalo na program.

Direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj je zaposlenim namreč sporočila, da bo treba za deset odstotkov znižati stroške, kar bi v informativnem programu, denimo, pomenilo, da bi imeli na voljo 200.000 evrov manj. Takšno zmanjšanje stroškov bi po nekaterih ocenah v informativnem programu pomenilo ukinitev ene oddaje. Tega ni mogoče narediti zaradi programskega načrta, vsekakor pa bi takšno varčevanje pomenilo nižje honorarje in prekinitev nekaterih pogodb. Manj ljudi pa pomeni tudi manj vsebin.

»Tokrat je bilo predvideno varčevanje res ostro, enostranski ukrep bi lahko močno škodoval programu in zaposlenim, zato smo o tem obvestili programski in nadzorni svet, ki sta po našem mnenju odgovorna za stanje v zavodu,« pravi Vesna Zadravec, predsednica sindikata novinarjev TVS.

V vodstvu RTV Slovenija pojasnjujejo, da je razlogov za nižje prihodke od načrtovanih na TV Slovenija več. »Na televizijskem trgu je konkurenca močna, še posebno na področju razvedrilnih vsebin. Spremenile so se razmere, razloge pa je mogoče iskati tudi v nekoliko preveč ambiciozno zastavljenem načrtu,« so sporočili iz službe za stike z javnostjo. Zagotovili so še, da gledalci izpada ne bodo zaznali, saj na »TV Slovenija nenehno izvajajo racionalizacijo delovnih procesov, iščejo notranje rezerve pri produkciji programskih vsebin in s tem znižuje produkcijske stroške«.

A prav zato ustvarjalci programa ne razumejo, kako je primanjkljaj lahko tolikšen. Letos so na televiziji izvedli dva velika komercialna projekta – evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre. Že tradicionalno so take športne prireditve prinašale sorazmerno veliko prihodkov, letos pa so jih izpeljali s še nižjimi produkcijskimi stroški.

Razprava o varčevanju in njegovih vplivih na program bo najverjetneje zasenčila druge pomembne točke dnevnega reda – med njimi sta, denimo, priprava razpisa za generalnega direktorja in osnutek strategije do leta 2021. »V takih razmerah je zelo težko sprejemati strateške odločitve,« meni član programskega sveta Igor E. Bergant.

Predsednik programskega sveta Miran Zupanič pravi, da so finančna vprašanja v pristojnosti nadzornega sveta, a ker bi varčevanje vplivalo na program, bo tudi programske svetnike zanimalo, zakaj je nastal izpad prihodkov iz oglaševanja. »Pa tudi, ali obstaja povezava med zmanjševanjem oglaševalskega denarja in kazensko ovadbo RTV Slovenija proti podjetju Media Publikum.« Dodaja, da ni pesimističen, a da po treh mesecih vodenja programskega sveta v podobi RTV Slovenija vidi veliko več podrobnosti kot na začetku mandata. »Ko bom zares pesimističen, se bom poslovil. Ampak za zdaj je tako – če hočemo naprej, moramo vedeti, kje smo.« Nacionalka je po njegovih besedah zdaj tam, kamor je potovala desetletja. »Ima enako usodo kot javni sektor. Politični razred, ki ga upravlja, to počne tako, da smo vsi sužnji države in podložniki vsakokratne oblasti. Je to, kar se dogaja, del načrta, da je treba javni sektor minimalizirati in vse, kar je donosno, prenesti na področje zasebnega? Ali pa gre za patentirano nesposobnost? Z javnim sektorjem hira tudi raven kakovosti življenja, in to na vseh področjih, poleg medijske obveščenosti tudi na področju socialne, zdravstvene in pravne varnosti.«