Pred plačo bi učitelji izbrali dodatno izobraževanje

Ljubljana – Slovensko šolo, v primerjavi s povprečjem držav OECD, zaznamuje precej stara populacija učiteljev. Povprečni osnovnošolski učitelj ima 46 let, srednješolski 48 let, za seboj pa imata dve desetletji delovnih izkušenj. Svoje znanje nenehno izpolnjujejo, a si želijo še več podpore pri poučevanju tujcev in otrok s posebnimi potrebami.



Močne točke domačih učiteljev so jasna razlaga snovi na različne načine in njeno ponavljanje z učenci, kar je izvrstno, je poudarila Barbara Japelj Pavešić, nacionalna koordinatorka raziskave. Veliko znanja imajo za poučevanje in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, vendar tega v učilnicah ne izkoriščajo dovolj in le malokdaj njeno uporabo od otrok pričakujejo pri njihovih zadolžitvah.



Če bi se vzgoji in izobraževanju namenilo več sredstev in bi njihovo porabo lahko razdelili učitelji, bi jih jo največ namenilo kakovostnemu usposabljanju in nadaljnjemu razvoju, šele nato v plače in zmanjšanje administrativnih bremen oziroma v zaposlovanje več podpornega osebja na šolah. Manj kot četrtina bi predlagala podporo za otroke s posebnimi potrebami, socialno šibke in migrante ter investicije v IKT.



Izzivov, ki jih nakazuje raziskava, je več: kako popularizirati učiteljski poklic, za katerega se kot prvo izbiro odloča vse manj maturantov, kako naj učitelji pri otrocih spodbujajo višje miselne procese ter jim namenjajo bolj problemske naloge, kako pristopiti k boljšemu vodenju razreda ter spremljanju učenčevega razvoja in kako se bolj izobraževati po spletu.



Po besedah pristojnega ministra Jerneja Pikala bodo izsledke upoštevali pri načrtovanju njihovega kariernega razvoja. Napoveduje premike k večji avtonomiji tega poklica, manjši administrativni obremenitvi ter prenosu znanja s starejših na mlajše. Medtem ko ta dobro funkcionira v času pripravništva, se to prekine, ko novinci pričnejo samostojno poučevati.