Tiskane izdaje
»Po vrhu se lepo bere, notri pa je ves - krvav,« je ZVO v predlagani dikciji na kratko opisal prvi zasavski okoljski aktivist Uroš Macerl, ki zatrjuje, da se vlada na vse kriplje trudi, da gre ZVO skozi proceduro, ne da bi javnost o tem kaj vedela. "»Mi pa se trudimo, da izve čim več,« pravi.
Vlada je v sredo spremembe ZVO v nasprotju z državnimi svetniki, ki so jih dobesedno raztrgali, v celoti podprla. Džavni svetniki se bojijo prihodnosti, ki jo prinaša nov ZVO. Po njihovem že dosedanja okoljska zakonodaja zlasti na območjih, kjer delujejo cementarne, ne ščiti dovolj zdravja ljudi. Takšna, kot prihaja v državni zbor jutri, pa vzbuja le strah in nelagodje pred močjo kapitala. Pod njihovimi pritiski, so prepričani v državnem svetu, se cementarne vse bolj spreminjajo v sežigalnice odpadkov, napovedani »popravki« v postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj, ki naj bi bila po novem brez časovne omejitve, pa bodo javnosti odvzela še tisto moč soodločanja, kolikor je ima zdaj.
Uroš Macerl, ki bo jutri somišljenike iz Anhovega pred parlamentom podprl, ni optimist. Niti tega več ne verjame, da bodo s protestom preprečili sprejem ZVO: »To naivnost sem prerastel. Glede na razpravo na parlamentarnem odboru za okolje lahko rečem le, da je odločanje o zakonu žal čisto prostituiranje. Pričakoval bi, da bodo vsaj na okoljskem odboru ljudje z občutkom do okolja. Pričakoval bi tudi, da bo opozicija proti vladnim stališčem. Žal sem na odboru ugotovil, da vsi zagovarjajo spremembe ZVO. Očitno se vsi bojijo zameriti kapitalu, saj so vsi podlegli 'hujskanju', da je treba državni proračun napolniti, da je prazen, da ni denarja, da je treba v Slovenijo pripeljati tuje investitorje - se pravi umazano industrijo za vsako ceno, tudi za ceno zdravja ljudi.«
Po mnenju vlade okoljska dovoljenja s časovno omejitvijo in postopek podaljševanja, kakor velja zdaj, v ničemer ne prispevata k večjemu varstvu okolja. Ohranjanje veljavne ureditve, pritrjuje uradnikom na Mopu vlada, pomeni nepotrebno administrativno breme za ministrstvo in administrativno oviro za upravljavca naprave ali izvajalca dejavnosti. Z drugimi besedami: za onesnaževalca. Skratka, vlada se strinja, da dikcija, kot jo v ZVO predlaga Mop, ne znižuje slovenskih okoljskih standardov.
Kaj torej lahko pričakuje Slovenija, če tudi izvoljenci ljudstva sprejmejo predlagani ZVO?
»Nič dobrega,« trdi Uroš Macerl, »kar smo Zasavci v primeru Lafarge Cementa doživljali zadnja leta, bo poslej na lastni koži občutilo dva milijona ljudi - to je aroganco države in klečeplazenje pred tujim kapitalom.«
