Predlog, ki je za SDS »protiustaven«, v javnost
Koalicija usklajena, opozicija pričakuje še debato o predlagani šolski noveli.
Odpri galerijo
V SDS in NSi nasprotujejo predlogu vlade Marjana Šarca. Matej Tonin si želi, da bi se vrnili k predlogu, ki so ga pripravili v času, ko so se pogajali za vstop v vlado. FOTO: Voranc Vogel
Ljubljana – Ministrstvo za izobraževanje bo do 10. maja zbiralo pripombe na predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katero naj bi uresničilo ustavno odločbo o financiranju zasebnih šol. Ker predvideva financiranje obveznega programa, ne pa tudi razširjenega, se obeta še burna razprava.
Pet let po odločitvi ustavnega sodišča, ki je decembra 2014 s petimi glasovi za in štirimi proti odločilo, da je člen zakona, ki zasebnim šolam namenja le 85-odstotno financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja, protiustaven, ministrstvo predlaga novo rešitev, ki naj bi opravilo neustavnost. Po predlogu bi država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje obveznega programa javnega programa zagotavljala sto odstotkov sredstev, razširjenega programa, kamor spadajo podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk ter pouk neobveznih izbirnih predmetov, pa ne bi financirali. Ustavna odločba javnoveljavnega programa sicer nikjer ne razmejuje na obveznega in razširjenega, kakor ga omenja ministrstvo, ampak kot razširjenega določa nadstandardni program, s katerim šole uresničujejo svoje partikularne interese, na primer verski pouk. Država slednjega že zdaj ne financira.
S predlaganimi spremembami bi na ministrstvu zaostrili tudi pogoje za pridobitev javne veljavnosti in za spremljanje novih programov. Program zasebne šole se bo tako moral programsko razlikovati od programa javne šole, poleg tega pa bo moral »bogatiti šolski prostor«.
Koalicijski partnerji naj bi bili, po zatrjevanju ministra Jerneja Pikala, usklajeni. A nasprotovanja bodo gotovo deležni pri SDS, kjer so predlog, ki razlikuje med obveznim in razširjenim programom, označili za protiustavnega, in NSi, kjer si želijo, da bi se koalicijske stranke vrnile k predlogu, ki so ga že pripravili v času, ko so se s prvakom LMŠ Marjanom Šarcem še pogovarjali o vstopu v vlado. Do stoodstotnega financiranja bi bilo po tej ideji upravičeno le omejeno število zasebnih šol z javno veljavnim programom, in sicer do pet odstotkov vseh osnovnih šol v Sloveniji, s čimer bi zavarovali mrežo javnega šolstva. Za njeno zaščito so se večkrat zavzeli tako minister za izobraževanje kot tudi njegovi koalicijski partnerji.
Zastavljeni koncept naj bi na ministrstvu za izobraževanje še »izčistili«, da bi prišli do rešitve še pred začetkom naslednjega šolskega leta. V primeru predolgega oklevanja politike pa bi se lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče kar samo odločilo o načinu izvršitve svoje odločbe, kar je že storilo, ko je ustanovilo občino Ankaran. Ustavni sodniki so o pobudi, ki je bila vložena junija 2016, torej slabega pol leta po izteku roka, v katerem bi moral zakonodajalec zakonodajo uskladiti z ustavno odločbo, doslej že večkrat razpravljali, ne pa tudi odločili.
Pet let po odločitvi ustavnega sodišča, ki je decembra 2014 s petimi glasovi za in štirimi proti odločilo, da je člen zakona, ki zasebnim šolam namenja le 85-odstotno financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja, protiustaven, ministrstvo predlaga novo rešitev, ki naj bi opravilo neustavnost. Po predlogu bi država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje obveznega programa javnega programa zagotavljala sto odstotkov sredstev, razširjenega programa, kamor spadajo podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk ter pouk neobveznih izbirnih predmetov, pa ne bi financirali. Ustavna odločba javnoveljavnega programa sicer nikjer ne razmejuje na obveznega in razširjenega, kakor ga omenja ministrstvo, ampak kot razširjenega določa nadstandardni program, s katerim šole uresničujejo svoje partikularne interese, na primer verski pouk. Država slednjega že zdaj ne financira.
S predlaganimi spremembami bi na ministrstvu zaostrili tudi pogoje za pridobitev javne veljavnosti in za spremljanje novih programov. Program zasebne šole se bo tako moral programsko razlikovati od programa javne šole, poleg tega pa bo moral »bogatiti šolski prostor«.
Koalicijski partnerji naj bi bili, po zatrjevanju ministra Jerneja Pikala, usklajeni. A nasprotovanja bodo gotovo deležni pri SDS, kjer so predlog, ki razlikuje med obveznim in razširjenim programom, označili za protiustavnega, in NSi, kjer si želijo, da bi se koalicijske stranke vrnile k predlogu, ki so ga že pripravili v času, ko so se s prvakom LMŠ Marjanom Šarcem še pogovarjali o vstopu v vlado. Do stoodstotnega financiranja bi bilo po tej ideji upravičeno le omejeno število zasebnih šol z javno veljavnim programom, in sicer do pet odstotkov vseh osnovnih šol v Sloveniji, s čimer bi zavarovali mrežo javnega šolstva. Za njeno zaščito so se večkrat zavzeli tako minister za izobraževanje kot tudi njegovi koalicijski partnerji.
Zastavljeni koncept naj bi na ministrstvu za izobraževanje še »izčistili«, da bi prišli do rešitve še pred začetkom naslednjega šolskega leta. V primeru predolgega oklevanja politike pa bi se lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče kar samo odločilo o načinu izvršitve svoje odločbe, kar je že storilo, ko je ustanovilo občino Ankaran. Ustavni sodniki so o pobudi, ki je bila vložena junija 2016, torej slabega pol leta po izteku roka, v katerem bi moral zakonodajalec zakonodajo uskladiti z ustavno odločbo, doslej že večkrat razpravljali, ne pa tudi odločili.
